169 KB32 KB195520252011Ilc, Gašperštevilka:letn. 51str. 349-363ISSN:0024-3922COBISSID:47689826URN:URN:NBN:SI:doc-ZRF3XGKFenZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)cycle de JespersendenialJespersenov krogjezikoslovjelinguisticsmarqueurs de négationnégationnikalni stavekoznačevalci zanikanjaproposition négativeskladnjaSloveneslovenščinasyntaxsyntaxezanikanjeJespersen's cycle in Slovenian|The paper examines the syntactic status of the negative marker in standard Slovenian and its Pannonian dialects in terms of the grammaticalisation process known as Jespersen's cycle. Assuming that Jespersen's Cycle can be observed synchronically, the paper focusses on the correlation between the morpho-phonological strength of the negative marker and the syntactic derivation of negative clauses. The data analysis identifies at least three different stages of Jespersen's cycle in modern Slovenian: (i) the clitic-likenegation, (ii) the bipartite negation, and (iii) the adverb-like negation, the first occurring in standard Slovenian and the latter two in the Pannonian dialect group. In terms of the generative syntactic derivation, the analysis proposes that the negative marker occupies three different structural positions: (i) the head of the Negation phrase (clitic-like negation), (ii) the specifier of the Negation phrase (adverb-like negation) or (iii) both syntactic positions (bipartite negation). In addition, the paper explores the question whether the syntactic position of the negative marker determines the semantic interpretation of multiple occurrences of negative elements, in particular, the negative concord and the double negation interpretation. The analysis shows that in Slovenian the morpho-phonological properties of the negative marker and its structural position bear no consequences for the semantic interpretation of multiple occurrences of negative elementsPrispevek obravnava skladenjske lastnosti označevalca zanikanja v knjižni slovenščini in v panonski narečni skupini z vidika procesa morfofonološkega krčenja, v literaturi znanega kot Jespersenov krog. Izhajajoč iz uveljavljene teze, da lahko različne razvojne stopnje Jespersenovega kroga opazujemo tudi sinhrono, se prispevek osredini na soodvisnost med morfofonološkimi lastnostmi nikalnega označevalca in skladenjsko izgradnjo nikalnih stavkov. Analiza podatkov pokaže, da lahko v sodobni slovenščini govorimo o vsaj treh različnih stopnjah Jespersenovega kroga, in sicer o naslonskem, prislovnem in dvodelnem zanikanju. Prvo je značilno za knjižno slovenščino, medtem ko moremo slednja najti v panonski narečni skupini. Na osnovi pridobljenih podatkov prispevek razvije razčlembo skladenjske izgradnje nikalnih stavkov, ki temelji na sodobnem tvorbeno-pretvorbenem pristopu. Razčlemba pokaže, da lahko označevalec zanikanja zaseda dve različni skladenjski mesti v nikalni zvezi, in sicer jedro pri naslonskem tipu zanikanja, določilo pri prislovnem tipu zanikanja ter obe mesti hkrati pri dvodelnem tipu zanikanja. Prispevek pokaže, da morfofonološke lastnosti označevalca zanikanja vplivajo samo na skladenjsko izpeljavo nikalnih stavkov, medtem ko nimajo vpliva na njihovo semantično interpretacijoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta