210 KB38 KB199220252022Kryeziu, Sazanštevilka:120/121letnik:31str. 381-397DOI:10.32022/PHI31.2022.120-121.17COBISSID_HOST:119959811ISSN:1318-3362URN:URN:NBN:SI:doc-ZOOEZ2S1enInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)človeški časfenomenologijahermeneuticshermenevtikahuman timenarativna temporalnostnarrative temporalityphenomenologystructuralismstrukturalizemHermeneutics within the temporal horizon| Hermenevtika znotraj temporalnega horizonta| problem časa v narativni fikciji| the problem of time in narrative fiction|Članek obravnava problem časa kot enega izmed najbolj temeljnih vidikov narativne fikcije. Če narativ ali pripoved definiramo kot niz dogodkov, ki se gibljejo znotraj zaporednega razmerja, potem je čas zadeva linearnosti. Kronološko napredovanje postane standardni vzorec tako za čas kot za pripoved. Toda: če pripoved ali narativ definiramo glede na odnos med sekvenco dogodkov znotraj zgodbe in re-prezentacijo takšnih dogodkov, ki jih je potrebno upovedati – med zgodbo in diskurzom –, potem čas postane kompleksnejši hermenevtični in fenomenološki okvir. Znotraj tega okvira se na kratko ozrem po obravnavah odnosa med časom in pripovedjo in skušam tako razgrniti kompleksno razsežnost narativne temporalnosti. Moja teza predpostavlja, da je, če je pripovedni čas tako pomenljiv, da postane pogoj temporalnega izkustva (Ricoeur), tovrstna sintetizirajoča aktivnost temporalni proces, ki razkriva paradoks človeškega časaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko