225 KB43 KB201520252020Pogorevc, Petraštevilka:2letnik:8str. 38-57ISSN:1855-4539COBISSID_HOST:49941507URN:URN:NBN:SI:doc-ZBB2O7NDslAkademija za gledališče, radio, film in televizijoDruštvo gledaliških kritikov in teatrologov SlovenijeSlovenski gledališki inštitutAmfiteater (Ljubljana)bodydeathDragan Živadinovduhfuneralghostgravegravestonegrobmemorynagrobnikpogrebpostdramatic theatrepostdramsko gledališčesmrtspominsubstitutsubstitutesuprematismsuprematizemtelovisual artsvizualna umetnostTelo in slovo - Noordung::1995-2045|In her article, the author analyses the fifty-year theatre project Noordung::1995-2045, which started as a continuous research project in 1995 and will, according to the conceptual predictions of its authors, conclude in 2045 in actual outer space. In particular, she focuses on two aspects of the project: the dissolution of the drama basis and the traditional theatre model founded upon it, in which Dragan Živadinov finds inspiration in Malevich's Suprematism; and the character and nature of technologically advanced substitutes that will replace deceased actresses and actors in the show through the decades and ultimately move to outer space. On the one hand, Živadinov thus continues the yearning for an ideal artificial form as felt by Kleist, Craig and Prampolini before him; while on the other, he researches and documents the ageing and disintegration of both the performance and its creators and, last but not least, the audience. The author shows that the key junction between both is the 1986 landmark project Retrogardistic Event Baptism under Triglav by Živadinov and the Scipion Nasice Sisters Theatre. The photograph of the "rebaptism" scene in this project was, namely, linked to an actual life tragedy, the death of an actress, which became the original trigger of the idea that an inanimate object can replace an actress or actor after their deathAvtorica v članku analizira petdesetletno predstavo Noordung::1995-2045, ki se je kot raziskovalni projekt v trajanju začela leta 1995 in se bo po konceptualnih napovedih njenih avtorjev zaključila leta 2045 v realnem vesolju. Posveča se predvsem dvema vidikoma projekta: razkroju dramske predloge in nanjo oprtega tradicionalnega modela gledališča, ob katerem se Dragan Živadinov navdihuje z Malevičevim suprematizmom, ter značaju in naravi tehnološko izpopolnjenih substitutov, ki bodo skozi desetletja nadomeščali umrle igralke in igralce v predstavi ter se nazadnje preselili v realno vesolje. S tem Živadinov po eni strani nadaljuje hrepenenje po idealni umetni formi, kakršno so pred njim čutili Kleist, Craig ali Prampolini, po drugi pa raziskuje in dokumentira staranje in razkrajanje tako predstave kot njenih ustvarjalcev in ne nazadnje tudi občinstva. Avtorica pokaže, da je ključna stička med obojim prelomna predstava Živadinova in Gledališča sester Scipion Nasice Retrogardistični dogodek Krst pod Triglavom iz leta 1986. S fotografijo prizora "prekrstitve" v tej predstavi je bila namreč povezana dejanska življenjska tragedija, smrt igralke, ki je postala prvi sprožilec ideje, da je mogoče igralko ali igralca po smrti v predstavi nadomestiti z neživim objektomTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)