147 KB39 KB201320252022Tomažič, Luka Martinletnik:48številka:5str. 748-762ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:124695555URN:URN:NBN:SI:doc-YPLEL3JNslGospodarski vestnikInštitut za delo pri Pravni fakultetiZveza Društev pravnikov v gospodarstvu SlovenijePodjetje in deloECtHREnergy Charter TreatyESČPfrackinghidravlično lomljenjehydraulic fracturingminingnacionalizacijanationalisationnatural gasPogodba o energetski listinirudarstvozemeljski plinSpremembe in dopolnitve Zakona o rudarstvu in mednarodni vidiki posrednih razlastitev|With the amendment to the Mining Act (ZRud-1), the legislator altogether banned hydraulic fracturing technology under the precautionary principle and considered the possible negative consequences for the environment. This article analyses aspects of international human rights and investment law, particularly Slovenia's obligations under the European Convention on Human Rights and Fundamental Freedoms and the Energy Charter Treaty. Criteria have been researched and critically discussed, the fulfilment of which could lead to indirect expropriations in individual cases. In related cases, the European Court of Human Rights generally decides that countries have a wide margin of appreciation concerning legislative activity relating to environmental protection. In this context, the finding of infringements is less likely. The Energy Charter Treaty is vaguer, which seems to allow enough room for interpretation that in individual cases, if the relevant criteria are met, there are illegal indirect expropriations. According to the case law of the Court of Justice of the European Union, the applicability of the Energy Charter Treaty is excluded for relations between investors from the EU Member States and European Union Member States that are also parties to the Energy Charter TreatyZ novelo Zakona o rudarstvu (ZRud-1) je zakonodajalec popolnoma prepovedal uporabo tehnologije hidravličnega lomljenja skladno s previdnostnim načelom in mogočimi negativnimi posledicami za okolje. V tem članku so analizirani vidiki mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega investicijskega prava, ki se nanašajo zlasti na obveznosti Slovenije po Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter Pogodbi o energetski listini. Raziskani in kritično obravnavani so kriteriji, ob izpolnitvi katerih bi lahko v posamičnih primerih govorili o posrednih razlastitvah. Evropsko sodišče za človekove pravice pri sorodnih primerih praviloma odloča, da imajo države širok domet presoje glede zakonodajne dejavnosti v zvezi z varstvom okolja. V tem kontekstu je ugotovitev kršitev manj verjetna. Bolj nejasna je Pogodba o energetski listini, za katero se zdi, da dopušča dovolj prostora za interpretacijo, da gre v posamičnih primerih ob izpolnitvi ustreznih kriterijev za nedovoljene posredne razlastitve. Glede na prakso Sodišča Evropske unije je sicer uporabnost Pogodbe o energetski listini izključena za odnose med investitorji iz držav članic Evropske unije in državami članicami Evropske unije, ki so hkrati pogodbenice Pogodbe o energetski listiniTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia