43 KB196 KB39 KB195520252008Orešnik, Janezletnik:48str. 33-48ISSN:0024-3922COBISSID:38819170URN:URN:NBN:SI:doc-YFFYX0PQenUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)francoščinaFrenchizgovorjavanaravna skladnjavezanjeStandard French liaison and natural syntax|V luči naravne skladnje se obravnava oblikoglasni pojav knjižne francoščine, imenovan vezanje (franc. liaison(s)). Obdelane so naslednje podrobnosti: (1) vezanje ni dovoljeno na koncu ritmične skupine. (2) Ločimo obvezno in neobvezno vezanje. (3) Vezanje je obvezno za enozložnimi predlogi, vezniki in prislovi, neobvezno pa za večzložnimi. (4) Zaimki na nosni samoglasnik se ne vežejo, če je naslednja beseda glagol; izjemi sta zaimka en in on. (5) Prislovne vprašalnice na nosni samoglasnik se ne vežejo, soodnosni vezniki pa se vežejo. (6) Glagolske oblike na <rs, rt> se vežejo samo z osebnim zaimkom. (7) Končni nosni samoglasnik besede se zaradi vezanja ne spremeni; izjemi sta nosnik pridevnika bon ''dober'' in nosni e. (8) Vezanja ni med samostalnikom in pridevnikom v ednini; vezanje med samostalnikom in pridevnikom v množini je neobvezno. (9) Vezanje pred neosebno glagolsko obliko se ravna po inverziji predhodne osebne glagolske oblike: ob inverziji vezanja ni, brez inverzije je vezanje neobvezno. (10-11) O aspiriranem hTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta