30 KB80 KB29 KB192920262003Barbič, Matijaletnik:72str. II-157-II-161številka:supl. 2ISSN:1318-0347COBISSID:16668377URN:URN:NBN:SI:doc-YEFQDSCEslSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikAnamnezaDiagnosisdiagnostikaFizikalna preiskavaMedical History TakingPhysical ExaminationUrin, analizaUrinalysisUrinary IncontinenceUrinska inkontinencaUrodinamikaUrodynamicsurologijaDiagnostika urinske inkontinence danes| Diagnosis of urinary incontinence today|Background. The aim of this paper is to present a modern approach to the patient with female urinary incontinence, the emphasis being given to diagnostic procedures applied at the University Medical Centre Ljubljana. History taking and clinical examination are of key importance; they serve as the basis for further examinations and procedures. After bacteriological and biochemical tests of urine, the diagnosis of urinary incontinence is confirmedby a one-hourpad test. In tertiary centres, however, urodynamic testsare used to assess the ability of lower urinary tract to collect, void, and prevent involuntary loss of urine. In more complicated cases urodynamic tests are combined with visual examinations (video cystourethrography and ultrasound). In the diagnostic procedures additional functional examinations are sometimes implemented (measurement of urethral electric conductance, ambulatory cystometry), and in certain cases electromyographic measurements ofthe pelvic jloor muscles. Conclusions. The diagnosis of urinary incontinenceis a complex and technically demanding process, additionally aggravated by the fact that most intimate segments of human anatomy are involvedIzhodišča. V članku želimo prikazati sodoben pristop do bolnice z urinsko inkontinenco, s poudarkom na preiskavah, ki jih izvajamo v Kliničnem centru v Ljubljani. Anarrcneza in klinični pregled sta ključna usmerjevalca nada jnjih preiskav in postopkov. Po opravljenih bakterioloških in biokemičnih preiskavahurina potrdimo urinsko inkontinenco z "enournim testom z vložkom", vterciarnih centrih pa z urodinamskimi preiskavami ocenjujemo sposobnost spodnjih sečil za zbiranje, odvajanje in preprečevanje nenadziranega odtekanjaurina. V zahtevnejših primerih urodinamske meritve kombiniramo z vizualnimi preiskavami (videocistouretrografija in ultrazvok). Diagnostiko včasih dopolnimo tudi z dodatnimi funkcionalnimi preiskavami (merjenje električneprevodnosti uretre, ambulantna cistometrija), v nekaterih primerih pa z elektromiografskimi meritvami na mišicah medeničnega dna. Zaključki. Diagnostika urinske inkontinence je kompleksen in tehnično zahteven proces, kiga omejuje tudi dejstvo, da posegamo v bolnikov najintimnejši del. Končna diagnoza zahteva upoštevanje anamnestičnih in kliničnih podatkov ter pravilno vrednotenje rezultatov različnih preiskavTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo