1839 KB91 KB201320242013Flander, Benjaminletnik:68številka:7/8str. 461-490,607-608ISSN:0032-6976COBISSID:2648298URN:URN:NBN:SI:doc-XTKC7FITslZveza društev pravnikov SlovenijePravnikfilozofija pravalawNietzsche, Friedrich, 1844-1900pravoNietzsche in filozofija prava| (poskus uvoda)|Among the mainstream legal academia, Nietzsche has long been considered a nihilist that serious philosophy of law and legal practice have nothing to do with. Humanist scholars claim Nietzsche categorically rejects the most important values of liberal legal and political thought and that, as a result, his critical reflection upon law is no more than negative jurisprudence. A closer look at Nietzsche's works, however, shows that his writings address some of the most fundamental questions of philosophy of law and legal science. He focuses on most of the core categories of political and legal thought, i.e., the social contract, state, de-mocracy, liberalism, equality, etc. Moreover, this Prussian philosopher discusses some of the key legal concepts, such as justice, crime and the criminal, freedom and free will, debt, guilt, responsibility, punishment, victims, criminal justice, causation, and so forth. His contribution to the philosophy of law is no less than a welcome stimulus for critical questioning and reconstruction of some of the generally accepted legal doctrines and concepts, as well as for the search of new answers to several key questions of the contemporary legal theory and policy. His interventions in jurisprudence, either positive or negative, shall, at least to those legal theorists who are not kept at bay by the sharp air of Nietzsches writings, shed light on some of the shortcuts and deviations of the modern legal thinking and open new perspectives on the eternal and seemingly unproblematic truths of the liberal legal ideologyZa pravniški mainstrean je Nietzsche nihilist, s katerim resna filozofija prava in tem bolj pravna praksa nimata kaj početi, ker naj bi kategorično zavračal vse najpomembnejše vrednote liberalne pravne in politične tradicije. Njegova refleksija prava to, da ne znajo od njega jemati, je Nietzsche štel za pravilno naj bi bila v najboljšem primeru negativna jurisprudenca. Pozornejše oko opazi, da se Nietzschejeva dela dotikajo nekaterih najbolj temeljnih vprašanj filozofije prava in pravne znanosti. Pajčevinar duha se osredotoča na pojme, ki jim gre pomembno, če že ne središčno mesto v politični in pravni refleksiji (na državo, družbeno pogodbo, demokracijo, liberalizem, enakost ipd.). Poleg tega pruski mislec problematizira nekatere ključne pravne kategorije oziroma koncepte, na primer pravico, zločin (zločinca), svobodno voljo, dolg, krivdo, odgovornost, kazen, kaznovanje, žrtev, kaznovalno pravičnost, enakost, vzročno zvezo in tako naprej. Njegov prispevek k filozofiji prava je dobrodošel stimulans za kritično problematizacijo in rekonstrukcijo nekaterih splošno sprejetih pravnih doktrin in konceptov ter iskanje novih odgovorov na številna ključna pravnofilozofska in pravnopolitična vprašanja. Najsi bo njegova jurisprudenca bolj ali manj pozitivna ali negativna, dejstvo je, da so njegove pravnofilozofske intervencije dobrodošle, ker osvetlijo nekatere bližnjice in stranpoti sodobne (liberalne) teorije prava, pa tudi zato, ker tiste pravne teoretike, ki jih oster zrak Nietzschejevih spisov ne odvrne, nagovarjajo k predrugačenju pogledov na nekatere večne in na videz neproblematične resnice iz ustaljenega repertoarja liberalne pravne ideologijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta