352 KB47 KB61 KB1 KB201520252019Gerster, Juliaštevilka:1letnik:7str. 64-83ISSN:1855-4539ISSN:1855-850XCOBISSID:239685632COBISSID:249943040URN:URN:NBN:SI:DOC-XGYLGRMJenAkademija za gledališče, radio, film in televizijoDruštvo gledaliških kritikov in teatrologov SlovenijeAmfiteater (Ljubljana)11. marec3.11-cunamidisaster risk educationgreat Japanese east earthquakeizobraževanje o nevarnostih (naravnih) nesrečJapanese paper theatrejaponsko papirnato gledališčekamishibaikamišibajmemorialisationradiationsevanjespominjanjetsunamiveliki potres na jugu JaponskeBeneath the invisible cloud| between disaster risk education and memorialisation| kamishibai after 11 March|The Great East Japan Earthquake, tsunami and nuclear accident of 11 March 2011 were not the first disasters to hit Japan, but they became known as the worst catastrophe of the peninsula after World War II. Thousands of people had to find a way to deal with the trauma they experienced and pass on the lessons they learned. Many of the survivors turned to art and culture to cope with their experiences. Among these art forms is also kamishibai, Japanese paper theatre. This paper analyses how kamishibai was used after the disaster and argues that it became a tool to convey lessons learned and a coping mechanism for the survivors to deal with personal trauma and express their grief. Thus kamishibai dealing with the disaster does not fit into classical typologies of the paper theatre, but rather represents a hybrid of memorialisation practices and disaster risk education in the sense of classical educational kamishibai. For this reason, I propose the new term of memorialisation kamishibai (kataritsugi kamishibai) to highlight these distinct featuresVeliki potres na jugu Japonske, cunami in jedrska nesreča 3. marca 2011 niso bile prve velike nesreče, ki so prizadele Japonsko, a so kljub temu širše znane kot najhujša katastrofa na Japonskem po drugi svetovni vojni. Več tisoč ljudi se je moralo spoprijeti s travmatičnimi posledicami razdejanja, o svoji izkušnji pa so hoteli spregovoriti tudi prihodnjim rodovom. Da bi lažje prebrodili travmatične dogodke, so se številni preživeli zatekli k umetnosti in kulturi. Med umetniškimi oblikami, po katerih so posegali, je bil tudi kamišibaj, japonsko papirnato gledališče. Prispevek prinaša analizo načinov uporabe kamišibaja po marčevski nesreči in pokaže, da se je kamišibaj uporabljal kot orodje za posredovanje izkušenj in kot mehanizem, ki je preživelim omogočil, da predelajo travmatične dogodke in odkrito žalujejo. S katastrofo povezani kamišibaji tako ne ustrezajo uveljavljeni tipologiji papirnatega gledališča, ampak predstavljajo hibridno obliko med praksami spominjanja in izobraževanjem o nevarnostih (naravnih) nesreč v smislu tradicionalnega izobraževalnega kamišibaja. V zaključku zato predlagam nov termin kamišibaj spominjanja (kataritsug kamishibai), saj poudarja specifične lastnosti tovrstne oblike kamišibajaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)