7248 KB69 KB200520252022Rogelja Caf, Natašaletnik:28številka:3str. 11-38DOI:10.5281/zenodo.7463496COBISSID_HOST:143110915ISSN:2232-3716URN:URN:NBN:SI:doc-WM6W9QZGen= Slovene Anthropological SocietyDruštvo antropologov SlovenijeAnthropological notebooksethnologyEtnologijafieldworkIstriaNorthern Adriaticopazovanje z udeležboPešačenjeraziskovalne metodeRaziskovanjeresearch methodsRižana River (Slovenia)Sloveniaterensko delowalkingWalking with the Rižana River| ethnographic experiments in the Anthropocene|In the context of the Anthropocene, the social sciences and humanities are faced with numerous challenges. How to decenter the human in the “Age of Humans”? What ontologies, epistemologies and practices emerge, re-emerge or disappear when faced with new climate and environmental realities? How to include more-than-humans in our participatory research? How to go beyond “human horizons” when we are stuck with the human perspective? In order to touch on these chal-lenging issues the paper brings to the fore ethnographic experiments with the Rižana River in the NE Adriatic region, posing the following question: how should the river be approached ethnographically? The paper first discusses conceptual orientations in academic more-than-human research, highlighting the experimental approaches of walking and writing. In the next step, it presents ethnographic ex-periments with the Rižana River, using walking and writing as two methods of do-ing ethnography with the river. The conclusion summarizes some of the findings and considerations related to the initial questionsKo govorimo o Antropocenu, o posledicah modernosti, o klimatskih in okoljskih spremembah, se v razmišljanja antropologov večkrat prikradejo vprašanja o porajajočih, novih, prihodnjih, pozabljenih ali že obstoječih ontologijah, epistemologijah in metodologijah. Kako vključiti več-kot-ljudi v naše raziskave? Kako preseči “človeška obzorja”? V našem primeru, kako etnografsko pristopiti severnojadranski reki Rižani? Članek najprej obravnava konceptualne usmeritve v akademskem raziskovanju več-kot-ljudi, pri čemer izpostavlja eksperimentalna pristopa hoje in pisanja. Opis skupinskega raziskovalnega hodinarja ob Rižani nadalje izriše metodo pisanja v povezavi s hojo. Vaja pisanja in medsebojnega branja raziskovalnih esejev se je zdela ob “tipajočem” raziskovanju več-kot-človeških subjektov še posebej primerna. Prav tako hoja, saj reka teče, se premika. Pisanje raziskovalnih esejev je omogočilo, da smo se raziskovalke z besedami dotaknile nevidne sedanjosti, da smo izrazile svoja (negotova) predvidevanja in ugibanja, da smo pisale o namigih, ki nam jih je dala reka, naslikale vzdušje, do točke, kjer se je pisanje uglasilo z opisanim. V zaključku članka so povzete nekatere ugotovitve in premisleki, povezani z začetnimi vprašanjiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo antropologov Slovenije