24027 KB191 KB2019Furlan, AndrejKlemenc, AlenkaLavrič, AnaNaglič, PeterResman, BlažResman, BlažResman, BlažCOBISSID:303264000ISBN:978-961-05-0250-0URN:URN:NBN:SI:doc-WL7WYGZRslZaložba ZRCknjigecerkvecerkvena arhitekturacerkvena umetnostelektronske knjigefreskeSlovenijastensko slikarstvoCerkvi na Homcu in v Šmarci|Od gotske cerkve, ki je zrasla na Homcu po Marijinem čudežnem prikazanju leta 1419, se je do danes ohranil le spodnji del prostostoječega zvonika; tega so v času turških vpadov okoli 1500 preuredili tako, da je služil tudi kot obrambni stolp. Ker je bila stara cerkev že slaba in premajhna, so leta 1723 severno od nje zgradili nov prezbiterij, naslednje leto pa cerkev podrli in začeli na njenem mestu zidati novo ladjo; stavba je bila dokončana leta 1728. Zgrajena je bila po načrtu še neugotovljenega arhitekta, ki se je tesno naslonil na zgled ljubljanske križevniške cerkve: osrednje telo je kupolasto obokana in s šotorasto streho pokrita ladja, v tlorisu kvadrat s porezanimi vogali, ki se s polkrožnimi arkadami odpira v stranske prostore, vhodno polo s pevskim korom, prezbiterij in plitvi bočni kapeli. Medtem ko je tudi vsa notranja stavbna členitev posneta po križevniški, pa se je fasada zgledovala po vrhniški cerkvi sv. Trojice, prototipu naše božjepotne arhitekture iz 17. stoletja. Stavba ni doživela večjih sprememb do potresa 1895. Takrat je zaradi hudih poškodb kazalo, da jo bo treba do tal podreti, vendar jim jo je po načrtih linškega arhitekta Raimunda Jeblingerja uspelo rešiti in obnoviti. Zvonik je namesto baročnega zaključka z zvonasto-čebulasto streho dobil novogotsko vrhnje nadstropje in visoko korenasto pokrivalo. Odprti romarski lopi ob fasadi so zazidali ter spremenili v krstilnico in stopnišče na kor, poglavitna sprememba pa je doletela obok ladjeTEXTknjigebooksSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia