236 KB53 KB199220252022Hołda, Małgorzataštevilka:120/121letnik:31str. 275-300DOI:10.32022/PHI31.2022.120-121.12COBISSID_HOST:119806211ISSN:1318-3362URN:URN:NBN:SI:doc-WCXANCNYenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)G. M. Hopkinshermeneuticshermenevtikapoetic prayerpoetična molitevR. M. RilkeT. S. EliotBetween in-vocation and pro-vocation| a hermeneutics of the poetic prayer| hermenevtika poetične molitve| Med in-vokacijo in pro-vokacijo|Članek obravnava poetično molitev kot fenomen, ki se dogaja znotraj mejnega prostora med in-vokacijo bližnjega razmerja z Bogom in pro-vokacijo mnogoterih odgovorov na božjo prisotnost. Hermenevtično vmesje – intimnega, ekstatičnega in absolutizirajočega, a hkrati tudi vznemirjajočega, dvomečega in obupanega – izkustva Boga poraja pristno možnost raziskave manj očitnih vidikov poezije kot molitve in razgrnitve njene kompleksnosti in subtilnosti. Analizirane pesmi G. M. Hopkinsa, T. S. Eliota in R. M. Rilkeja razkrivajo notranji svet človeškega bitja, ki hrepeni po Bogu, a obenem poseduje pogum za spraševanje in prisluhnjenje mučnemu in razklanemu notranjemu glasu. Hermenevtično branje poezije kot molitve nas vabi, da pripoznamo, kako avtentično in bližnje razmerje z Bogom presega dvoumne ter enostavne odgovore in vključuje tisto, kar je obstransko, destabilizirajoče ali celo grozeče za varnost sebstva. Hermenevtična raziskava poetične molitve nas navdihuje tudi k temu, da človeško telo dojamemo kot legitimni in pomenljivi kraj srečanja med človeškim in božjimTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko