86 KB552 KB54 KB199120252009Baskar, Bojanštevilka:1letnik:19=70ISSN:0354-0316COBISSID:1244038URN:URN:NBN:SI:doc-WCTHVB0VslSlovenski etnografski muzejEtnolog. Nova vrsta (Ljubljana)BalkanBalkansBaskar, Bojan, 1955-ethnologyetnične skupnostietnologijaJugoslavijaljudsko življenjemednacionalni odnosisvetiščaYugoslaviaKomšiluk| imperialna dediščina ali mediteranska institucija?|Komšiluk (neighborhood, neighborliness) has established itself as a notion instrumental in explaining ethnic strife linked with the breakup of Yugoslavia or other Balkan settings. In current social sciences, it largely refers to the relations among ethnoreligious communities, conceived as a legacy of the Ottoman millet system. In anthropology, which studies the komšiluk in a more detailed way than most of other social sciences, the debate on the "capability" or the "nature" of the komšiluk has developed: Can the komšiluk oppose an efficient barrier against the projects of ethnic cleansing? Can it be efficient as a means of revitalizing the social fabric in multiethnic settings, etc.? This debate is motivated by wider theoretical issues as well as by entirely practical concerns regarding the management of the postconflict society. This article aims at contributing to the current debate with analyzing the background of the uses of the komšiluk notion in Yugoslav ethnology and its neighboring disciplines, and with articulating these "domestic" usages with those of foreign anthropologists and political scientistsPojem komšiluka (soseska, sosedstvo), ki se je uveljavil zlasti v kontekstu pojasnjevanja etničnega nasilja ob razpadu Jugoslavije pa tudi širše na Balkanu, se v današnjem družboslovju pretežno nanaša na razmerja med etnoreligioznimi skupnostmi v etnično ali konfesionalno mešanih okoljih, in ta so pretezno razumljena kot dediščina osmanskega miletskega sistema. Zlasti v antropologiji, ki se s komšilukom ukvarja natančneje in intenzivneje kakor druge družboslovne vede, se je razvila diskusija o "moči" oziroma "naravi" komšiluka (npr. ali lahko predstavlja učinkovito oviro projektom "etničnega čiščenja"? ali je lahko učinkovit kot sredstvo obnavljanja družbenega tkiva v multietničnih okoljih?), ki jo motivirajo tako širša teoretska kakor tudi povsem praktična vprašanja upravljanja s postkonfliktno družbo. Pričujoči članek prispeva k potekajoči diskusiji o komšiluku predvsem tako, da analizira ozadja rab pojma komšiluka v jugoslovanski etnologiji in sorodnih vedah in da te "domače" rabe pojma artikulira z rabami "tujih" antropologov in politologovBeseda o avtorju = About the authorTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski etnografski muzej