217 KB0 KB200420202019Laporšek, SuzanaŠirok, Klemenštevilka:1letnik:53str. 61-74ISSN:1318-2803COBISSID_HOST:1541819076URN:URN:NBN:SI:doc-VSMB8XWJenUrad RS za makroekonomske analize in razvojIB revija (Ljubljana)delodelo na domufleksibilnostflexibilityhomeworkinglabour marketSloveniaSlovenijatrg delaworkHomeworking in Slovenia| serving the intended purpose?|The paper addresses the incidence, specifics and nature of homeworking in Slovenia. There is lack of empirical research on homeworking, both in Slovenia and internationally, which might be related to the lack of reliable records of homeworking. In this paper we therefore analyse homeworking by combining different survey datasets, including Labour Force Survey, the Community Survey on ICT Usage in Households and by Individuals and the European Working Conditions Survey. We find that the incidence of homeworking in Slovenia is close or little above the EU average, but it is not being used %in accordance with the homeworking purpose%, i. e. higher flexibility and a better work-life relationship. Although the incidence of homeworking is higher among higher educated, workers with higher incomes, mothers, workers with children and in industries such as information and communication services, financial and insurance services and professional services (i. e., among workers for whom the homeworking might be more attractive), most of homeworkers engage in this type of work either to finish the work that was not done during the regular worktime or of own interestPrispevek obravnava obseg, značilnosti in naravo dela na domu v Sloveniji. Tako v Sloveniji kot v tujini je le nekaj empiričnih raziskav o delu na domu, kar je povezano s pomanjkanjem zanesljivih evidenc o tej obliki dela. V tem prispevku zato analiziramo delo na domu na podlagi več podatkovnih virov, vključno z Anketo o delovni sili, ki jo izvaja Statistični urad Republike Slovenije, Anketo o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih, katere vir je Eurostat, in Evropsko raziskavo o delovnih razmerah, ki jo izvaja Eurofound. Po podatkih za leto 2018 v Sloveniji redno ali občasno dela na domu okoli 10 % delovno aktivnih prebivalcev, kar je nekoliko nad povprečjem EU. V zadnjih letih se je število delavcev, ki delajo od doma, povečalo, kar lahko pojasnimo (a) s spremembami Zakona o delovnih razmerjih v letih 2007 in 2013; (b) napredkom na področju IKT; in (c) večjimi pritiski na trgu za zagotavljanje prožnejše in (s tem) cenejše delovne sile. Pričakovano, pojavnost dela na domu je večja med visoko izobraženimi, delavci z višjimi dohodki, zaposlenimi materami, delavci z več otroki in v panogah, kot so informacijske in komunikacijske storitve, finančne in zavarovalniške storitve ter poklicne storitve. Med razlogi za delo na domu večina delavcev navaja preobremenjenost in lastni interes. Nadalje empirični rezultati kažejo, da skorajda ni razlik v pojavnosti dela na domu glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovni čas. Delo na domu pogosteje opravljajo samozaposleni oziroma zaposleni v manjših podjetjih. Iz empiričnih ugotovitev je mogoče sklepati, da delo na domu v Sloveniji, vsaj do neke mere, odstopa od tradicionalne vloge, ki jo ima na drugih (bolj razvitih) trgih dela EU, tj. večja fleksibilnost in boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako ugotavljamo, da se fleksibilnost delovnih razmerij ne odraža v večji fleksibilnosti glede lokacije delaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrad RS za makroekonomske analize in razvoj