148 KB52 KB199220252024Nielsen, Cathrinštevilka:130/131letnik:33str. 73-94DOI:10.32022/PHI33.2024.130-131.3ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:220568835URN:URN:NBN:SI:doc-VRL7VVPJdeInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)anthropologyantropologijaeksistencaEugen Finkexistencemeonticsmeontikaontological paradoxontološki paradokssvetna antecedencaworld antecedence„Der Grundriss unseres Lebens ist in der Tat ein ‚Riss"| Ansätze zu einer Anthropologie der Negativität bei Eugen Fink|Obravnava narave človeškega pri Eugenu Finku poda bistvene resnice o biti človeka, ne da bi predpostavljala pozitivno bistvo človeškosti, hkrati to človeškost zasidra v strukturni negativnosti, saj jo ponovno umesti v razprtost sveta. Svet v tem kontekstu ni pozitivna entiteta, temveč »obris« našega bivanja tukaj in zdaj, ki nas spreminja v fragmente celote, za katero je značilen odlog. Prav v simultanosti konkretne situiranosti in njene transcendence z odlogom je ključna točka antropologije negativnosti, razumljene v smislu dvojnega genitiva. Tako lahko izraz enkrat beremo kot genetivus subjectivus (antropologija negativnosti), pri čemer je končnost pojmovana skoz absolut »razpiranja«, kar Fink v svojih zgodnjih spekulativnih razmišljanjih raziskuje predvsem ob zasledovanju »ontološkega paradoksa« subjekta, ki se tu kaže kot »popačenje« absolutnega. Vendar to meontično branje hkrati povzroči preobrat v smeri antropologije negativnosti, ki bo oblikovala Finkovo srednjo in poznejšo misel. Človeške načine bivanja je tu treba brati kot šifre izkušnje negativnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko