351 KB41 KB195520262026Zupan Sosič, Alojzijaštevilka:1/2letnik:71str. 219-234ISSN:0021-6933DOI:10.4312/jis.71.1-2.219-234COBISSID_HOST:290418947URN:URN:NBN:SI:doc-UA95ER5HslZveza slovenskih slavističnih društevJezik in slovstvocanonizationHergold, IvankakanonizacijalirizacijalyricizationpolysemytransgresijatransgresionvečpomenskostKratka pripoved Ivanke Hergold in post/feministična perspektiva|The discussion explores all four collections of short stories by Ivanka Hergold from a postfeminist perspective and concludes that the thematic and stylistic innovations in them were probably not an accelerator, but rather an inhibitor of canonization. Transgression, i.e. the transition to male or systematic identification with another gender or even another being, and the parallel non-idealized and nomadic identity of female characters, can also be understood as an obstacle to canonization, as the writer’s stories do not place female characters or female images at the centre, and only a fifth of the characters are female. The most paradoxical thing about the author’s work is that the very excess categories of her oeuvre have blocked her entry into the Slovenian canon, instead of opening the door wide: subversive modernist language, lyrical existentialism, desubjectivization of the subject, the marginal status of the little man, grotesque disillusionment, unpredicta-ble aesthetic impressions, ambiguous images, suggestiveness, aesthetics, empathy and mobile reading focusRazprava raziskuje vse štiri zbirke kratke pripovedi Ivanke Hergold skozi postfeministično perspektivo in ugotavlja, da tematske in stilne inovacije v njih najbrž niso bile pospeševalec, pač pa zaviralec kanonizacije. Tudi transgresijo, tj. prestop v moškega ali sistematično identifikacijo z drugim spolom ali celo drugim bitjem, vzporedno pa še neidealizirano in nomadsko identiteto ženskih likov, lahko razumemo kot oviro na poti v kanonizacijo, saj pisateljičine zgodbe ne postavljajo v središče ženskih likov ali ženskih podob: samo petina literarnih oseb je ženskega spola. Najbolj paradoksalno pri spregledu avtoričinega ustvarjanja pa je to, da so ji prav presežne kategorije njenega opusa zaprle vstop v slovenski kanon, namesto da bi ji odprle vrata na stežaj: subverzivna modernistična govorica, lirizirani eksistencializem, desubjektivizacija subjekta, marginalni status malega človeka, groteskni deziluzionizem, nepredvidljivi estetski vtisi, večpomenske podobe, sugestivnost, estetskost, empatičnost in mobilna bralna osredotočenostTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije