130 KB15 KB199420252015Fabjan-Vodušek, VesnaLučovnik, MihaMugerli, SaraNjenjić, Gordanaštevilka:3letnik:49str. 190-194ISSN:1318-2951COBISSID:524913945URN:URN:NBN:SI:doc-U1WF5ILMenZbornica zdravstvene negeObzornik zdravstvene negeDoppler ultrasounddopplerski ultrazvokfetusintrauterine growth restrictionplodresistance indexrezistenčni indekszastoj v rastiEffects of maternal abdominal decompression on umbilical artery and fetal middle cerebral artery blood flow| Vpliv abdominalne dekompresije pri materi na pretok krvi v umbilikalni arteriji in plodovi srednji možganski arteriji|Introduction: Maternal abdominal decompression during pregnancy could be used in an attempt to improve utero-placental blood flow. We utilized Doppler ultrasonography to investigate the effects of this procedure on blood flow in the umbilical artery and fetal middle cerebral artery. Methods: Women (n = 23) with singleton pregnancies attending antenatal abdominal decompression were enrolled in the study. Doppler velocity waveforms were obtained from umbilical artery and fetal middle cerebral artery before and after a 30-minute decompression session. Resistance indices were compared using the Student's t - test (p < 0.05 significant). Results: 23 healthy pregnant women were included at an average gestational age of 36+1 weeks. The mean resistance index before decompression in the umbilical artery was 0.58 (s = 0.10) and after decompression 0.54 (s = 0.07, p = 0.06). In the middle cerebral artery the values were 0.72 (s = 0.11) and 0.77 (s = 0.08), respectively (p = 0.01). Discussion and conclusion: Significantly increased resistance index in the middle cerebral artery implies a higher fetal brain oxygenation after decompression. This is further corroborated by the trend towards a decrease in umbilical artery resistance index. The effects of decompression could be beneficial in pregnancies complicated by IUGR or hypertensive disorders of pregnancyUvod: Abdominalna dekompresija v nosečnosti bi se lahko uporabljala za izboljšanje pretoka krvi v uteroplacentarnem žilju. Z dopplerskim ultrazvokom se je spremljal vpliv te metode na pretok krvi v umbilikalni arteriji in plodovi srednji možganski arteriji. Metode: V študijo smo vključili nosečnice (n = 23) z enoplodnimi nosečnostmi, ki so se udeležile abdominalne dekompresije. Z dopplerskim ultrazvokom smo izmerili pretoke v umbilikalni arteriji in srednji možganski arteriji pri plodu pred dekompresijo in neposredno po njej. Primerjali smo rezistenčne indekse, za kar smo uporabili Studentov t-test. Za statistično značilno smo vzeli vrednost p < 0,05. Rezultati: Vključili smo 23 nosečnic s povprečno gestacijsko starostjo 36+1 tednov. Povprečni rezistenčni indeks v umbilikalni arteriji pred dekompresijo je bil 0,58 (s = 0.10), po dekompresiji pa 0,54 (s = 0,07, p = 0,06). V srednji možganski arteriji je znašal 0,72 (s = 0,11) pred dekompresijo in 0,77 (s = 0,08) po dekompresiji (p = 0,01). Diskusija in zaključek: Upor v srednji možganski arteriji je bil po dekompresiji statistično značilno višji, kar kaže na boljšo oksigenacijo plodovih možganov. To dodatno podkrepi trend zniževanja upora v umbilikalni arteriji. Ugotovljene spremembe po dekompresiji bi bile lahko koristne v nosečnosti, kjer je prisoten zastoj v rasti ali ob hipertenzivnih boleznih v nosečnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije