218 KB34 KB201120252011Golobič, MojcaKolarič, Špelastr. 47-54ISSN:2232-481XCOBISSID:2420419URN:URN:NBN:SI:doc-T1M8D2P1slUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izziv. Posebna izdajaenvironmental protectionhabitatiizravnalni ukrepohranjanje naraveomilitveni ukrepprostorsko planiranjespatial planningvarstvo naraveNadomestni habitati kot omilitveni ali izravnalni ukrep varstva narave pri posegih v prostor|V zadnjem času se v okviru presoj vplivov na okolje pojavljajo nadomestni habitati kot ena izmed oblik predvsem omilitvenih in tudi izravnalnih ukrepov, s katerim se omili oziroma nadomesti predvidena ali povzročena okrnitev narave. Da bi ugotovili, kakšne so dosedanje izkušnje z reševanjem naravovarstvenih problemov z nadomestnimi habitati v slovenskem prostoru in kako učinkovito orodje so za doseganje ciljev ohranjanja narave, je bila izvedena raziskovalna naloga, v okviru katere so obravnavani trije primeri posegov: proizvodna cona Želodnik, AC odsek Maribor-Pince in prenova ljubljanske opere, pri katerih so bili kot rešitev problema ohranjanja narave predvideni in izvedeni nadomestni habitati. Ugotovljeno je bilo, da odločitve o nadomestnih habitatih spremljajo velika negotovost, številni zapleti in verjetnost, da povzročene škode ne bo mogoče nadomestiti, lahko pa pomenijo tudi priložnost za doseganje kompromisov med interesi investitorjev in naravovarstvenimi zahtevami. Vsekakor morajo pomeniti zadnjo možnost za zmanjšanje negativnih vplivov posega na naravo. Pri tem je pomembno, da res učinkovito prispevajo k zmanjšanju škode, povzročene naravi, saj sicer cilji in namen ohranjanja narave niso doseženiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije