28 KB153 KB27 KB199020252007Novak-Lukanovič, Sonjaštevilka:52str. 186-196ISSN:0353-2720ISSN:0354-0286COBISSID:10936909URN:URN:NBN:SI:doc-SHWRQDUQenInstitute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)jeziki v stikujezikovna politikaSloveneslovenščinavloga jezikazakonodajazaščita manjšinPosition of language: case of the Slovene language|The article stresses the symbolic and communicational meaning of the language and analyses the position of the Slovene language in different historical periods, as well as the role of the Slovene language in the formation of the state. The Slovene language as the constitutionally determined official language since the Vidovdan Constitution (1921 ) till today is mentioned. The contact of the Slovene language with minority languages in the ethnically mixed areas is presented, and due to the processes of globalization also the contact with other languages. Emphasised is the role of the Office for the Slovene Language, and standpoints for the implementation of the special law regulating the status of the Slovene language in Slovenia are stated. The article concludes that the basic dilemma of the protection of the Slovene language remains outside the jurisprudence. Even though the official language is protected by the Constitution and special law, it cannot be efficiently protected unless it is a generally accepted value, firmly anchored in every individual's value systemV prispevku je poudarjen pomen jezika v simboličnem in komunikacijskem pomenu.Izpostavljen je položaj slovenskega jezika v različnih zgodovinskih obdobjih ter vloga slovenskega jezika v procesu oblikovanja slovenske državnosti, posebej je omenjen slovenski jezik kot ustavna kategorija od Vidovdanske ustave (1921) pa do današnjih dni. Slovenščina prihaja v stik z jeziki manjšin na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji, s procesi globalizacije pa se povečuje stik slovenščine tudi z drugimi jeziki. Izpostavljena je vloga Urada za slovenski jezik in izhodišča za uveljavitev posebnega zakona, ki urejuje položaj slovenskega jezika v Sloveniji. Prispevek se zaključuje, da temeljna dilema varstva slovenskega jezika kot uradnega jezika ostaja zunaj dometa prava. Tudi če je uradni jezik zavarovan z ustavo in posebnim zakonom, ga ni mogoče učinkovito zavarovati, če ne postane splošno sprejeta vrednota, ki bo čvrsto zasidrana v vrednostnih sistemih posameznikovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja