283 KB42 KB266 KB43 KB201520252017Gantar, JureSkubic, Barbaraštevilka:1letnik:5str. 46-77ISSN:1855-4539ISSN:1855-850XCOBISSID:239685632COBISSID:249943040URN:URN:NBN:SI:DOC-QECTTSETenslAkademija za gledališče, radio, film in televizijoDruštvo gledaliških kritikov in teatrologov SlovenijeAmfiteater (Ljubljana)conceptdirectordiskurz zvestobefidelity discoursegledališka režijagledališke uprizoritvegledališki režiserjimemesmemeticsmemetikamemiDokler ju režiser ne loči| gledališče in diskurz zvestobe| theatre and fidelity discourse| Till director does them part|More than a hundred years after theatre directors became an essential participant in the creative process, their artistic autonomy is still regularly challenged. One of the most common objections to their contribution to theatre productions is that their interpretations of classical plays deliberately deviate from their authors' explicit instructions. Yet performances of classics have failed to maintain the degree of respect for the original that their audiences often demand even well before directorial concepts became the convenient scapegoat for everything that goes wrong in a production. Using memetics as its methodological tool and productions of Shakespeare's plays as its case study, this article argues that a departure from the traditional staging practices and readings may actually be essential for the long-term survival of a play. It suggests that a play's continued success depends much more on its ability to adjust to the changed historical circumstances than to its fidelity to the original. In this sense, the director should not be seen as an inherent danger to the great masterpieces but rather as a person who ensures that the mutations of the source text will keep its meanings fresh and ready for the changes in historical, cultural or political circumstancesVeč kakor stoletje po tem, ko so gledališke režiserke in režiserji postali bistveni udeleženci kreativnega procesa, je njihova umetniška avtonomija še vedno na stalni preizkušnji. Eno od najobičajnejših nasprotovanj njihovemu prispevku h gledališkim uprizoritvam je, da se njihove interpretacije klasičnih dram namenoma oddaljujejo od eksplicitnih navodil njihovih avtorjev. A uprizoritve klasikov že veliko pred izrabo režijskega koncepta kot priročnega grešnega kozla za vse, kar gre pri uprizoritvi narobe, niso ohranjale stopnje spoštovanja izvirnika, kakršno zahteva njihovo občinstvo. Z uporabo memetike kot metodološkega orodja in uprizoritev Shakespearovih dram kot študij primera ta razprava trdi, da je odmik od tradicionalnih uprizoritvenih praks in branj morda nujen za dolgoročno preživetje iger. Nakazuje, da je trajen uspeh iger bistveno bolj odvisen od njihove sposobnosti prilagajanja spremenjenim zgodovinskim okoliščinam kakor od njihove zvestobe izvirniku. V tem smislu na režiserja ali režiserko ne smemo gledati kot na inherentno nevarnost veličastnim mojstrovinam, ampak bolj kot na osebo, ki zagotavlja, da bodo mutacije besedila njegov pomen ohranile svež in pripravljen na spremembe zgodovinskih, kulturnih ali političnih okoliščinTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)