366 KB0 KB192120262026Erzar, Tomažštevilka:1letnik:86str. 181-191ISSN:0006-5722DOI:10.34291/BV2026/01/ErzarCOBISSID_HOST:285210371URN:URN:NBN:SI:doc-PQGBB5M7enZaložba Univerze v LjubljaniBogoslovni vestnikavoidancecollective traumadefense mechanismfirst-person narrativeizogibanjekolektivna travmamoral self-examinationmoralna samorefleksijanarativni stilnarrative styleNecropolisNekropolaobrambni mehanizmiprvoosebna pripovedranljivostshamesramvictimhoodvulnerabilityžrtvovanjeFrom defense to healing| disarming individual and collective defenses rooted in trauma through first-person narratives| Od obrambe do ozdravljenja| razgradnja individualnih in kolektivnih obrambnih mehanizmov, ki izhajajo iz travme, skozi pripovedi v prvi osebi|The article examines the concept of collective trauma and argues, through a conceptual mapping grounded in psychological research, that both individuals and communities use parallel defense mechanisms and emotional strategies to avoid confronting painful realities. Historical examples, such as Hungary’s trauma after the Treaty of Trianon, illustrate how unresolved national traumas perpetuate dysfunctional behaviors, victimhood narratives, and rigid group identities, shaping ongoing political discourse and social division. The article further explores the trauma-healing potential of first-person narratives that engage openly with vulnerability, shame, and ethical self-examinati-on. Such narratives offer an alternative to collective avoidance by challenging entrenched victimhood, interrupting cycles of self-pity, and fostering more self-critical, ethically grounded identities. The article concludes that collective recovery calls for a national figure who demonstrates how victims can also confront their own complicity, as exemplified by Boris Pahor in NecropolisČlanek obravnava koncept kolektivne travme in na podlagi konceptualne primerjave, ki je utemeljena v psiholoških raziskavah, zagovarja tezo, da za izogibanje soočenju z bolečo resničnostjo tako posamezniki kot tudi skupnosti uporabljajo podobne obrambne mehanizme in čustvene strategije. Zgodovinski primeri, kot je Madžarska po Trianonski pogodbi, ponazarjajo, kako nerazrešene nacionalne travme ohranjajo disfunkcionalna vedenja, narative žrtvovanja in toge skupinske identitete ter tako oblikujejo sodobni politični diskurz in poglabljajo družbene delitve. Članek dodatno raziskuje potencial prvoosebnih pripovedi – še posebej tistih, ki se odkrito soočajo z ranljivostjo, sramom in etično samorefleksijo – za zdravljenje travme. Takšne pripovedi predstavljajo alternativo kolektivnemu zanikanju, saj izzivajo zakoreninjene narative žrtvovanja, prekinjajo cikle samopomilovanja ter spodbujajo nastanek bolj samokritičnih in etično utemeljenih identitet. Članek zaključuje razmišljanje, da kolektivno okrevanje potrebuje neki osrednji nacionalni lik, ki pokaže, kako se lahko tudi žrtve soočijo z lastno krivdo, kot to prikazuje Boris Pahor v NekropoliTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Teološka fakulteta