32 KB536 KB29 KB192920262011Mlakar, Jernejštevilka:3letnik:80str. 163-170ISSN:1318-0347COBISSID:2978417URN:URN:NBN:SI:doc-PNKHQNO0slSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikimatinibkronična mieloična levkemijalevkemijatherapyzdravljenjeKoncentracija imatiniba v plazmi - nov laboratorijski podatek pri spremljanju zdravljenja slovenskih bolnikov s kronično mieloično levkemijo| Imatinib plasma concentration - a new laboratory parameter for monitoring the treatment of Slovenian patients with chronic myeloid leukemia|Background: In past ten years imatinib (IM) has greatly improved the prognosis of patients with chronic myeloid leukemia (CML). However, 30 % of patients still fail to achieve treatment goals or cannot maintain them later. In the last three years, Imatinib plasma concentration (IPC) has been mentioned as a possible influence on treatment success. Therefore, for the first time in Slovenia, we searched for possible connection between IPC and treatment success defined as a major molecular response (MMR) until 18 months of treatement. Patients and methods: We included 75 patients with CML who had been receiving IM at that time of the study and were diagnosed in a chronic or accelerated phase of CML. Blood samples for IPC determination were sent to areference laboratory in Bordeaux. We set up a method of IPC determination in Slovenia. Results: Association between IPC and MMR achievement until 18 months of tretment was not statistically significant in patients receiving 400 mg of imatinib (p = 0.30). Age and time from the second to last dose of IM were not associated with IPC (p = 0.47 and 0.80, respectively), while gender and dose were (p for both < 0.01). Conclusions: There was no clear correlation between IPC and MMR achievement until 18months of treatment. We conclude that IPC determination would be rational in patents who fail to meet the generally accepted criteria for treatment success, in patients who experience severe side effects of IM, or patients receiving drugs that cause a pharmacokinetic interference with IMIzhodišča: V zadnjih desetih letih je imatinib (IM) močno izboljšal napoved izida bolezni pri bolnikih s kronično mieloično levkemijo (KML). Toda 30 % bolnikov še vedno ne doseže želenih ciljev zdravljenja ali pa se po določenem času od njih ponovno oddalji. V zadnjih treh letih v literaturi kot možni dejavnik uspešnosti oz. neuspešnost zdravljenja KML omenjajo koncentracijo IM v plazmi (KIP). Zato smo prvič v Sloveniji analizirali povezavo KIP z uspešnostjo zdravljenja KML in jo opredelili kot glavni molekularni odgovor (MMR) do 18. meseca zdravljenja. Bolniki in metode: Vključili smo 75 bolnikov s KML, ki so se v proučevanem obdobju zdravili z IM in so imeli ob diagnozi kronično oziroma pospešeno obdobje KML. Vzorce krvi za določanje KIP smo pošiljali v referenčni laboratorij v Bordeauxu. Vzpostavili smo metodo določanja KIP v Sloveniji. Rezultati: KIP pri bolnikih, ki so prejemali 400 mgIM ni bila statistično značilno povezana z doseganjem MMR do 18. meseca zdravljenja (p = 0,30). Starost in čas od predzadnjega odmerka IM nista bila statistično značilno povezana s plazemsko koncentracijo IM (p = 0,47 oz. 0,80). Spol in odmerek sta bila statistično značilno povezana s koncentracijo (za oba p < 0,01). Zaključki: Jasne povezave med KIP in doseganjem MMR do 18. meseca zdravljenja nismo dokazali.Menimo, da bi bilo določanje koncentracije smiselno pri bolnikih, ki ne dosegajo splošno sprejetih meril za uspešen potek zdravljenja, pri bolnikih, ki imajo močno izražene stranske učinke IM in pri bolnikih, ki ob jemanju IM prejemajo druga zdravila s klinično pomembnimi farmakokinetičnimi interakcijamiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo