271 KB68 KB201220252024Kambič, Markoštevilka:1letnik:64str. 48-67ISSN:0353-0329DOI:10.51663/pnz.64.1.03COBISSID_HOST:194893827URN:URN:NBN:SI:doc-PCC889EZslInštitut za novejšo zgodovinoPrispevki za novejšo zgodovinocriminal lawendangerment of public healthkazensko pravokontumackugaMilitary Frontierogrožanje javnega zdravjaplaguequarantinesanitarni kordonsanitary cordonVojna krajinaHabsburški mejni kordon proti Osmanskemu cesarstvu kot branik zdravja in njegove kazenskopravne osnove|In the 16th century, the Habsburgs started constructing a defensive buffer zone known as the Military Frontier to deter Ottoman incursions. The region was deliberately militarised and fell under full military administration along with its civilian population. As the Ottoman threat gradually diminished from the late 17th century onwards, the Military Frontier lost its defensive significance. However, due to the severe risk of infectious diseases, especially the plague, spreading from the southeast, the authorities made use of the military regime at the border to combat epidemics. They assigned the military cordon the task of a permanent sanitary cordon, enhancing the existing infrastructure and adapting the health regime to the strict hierarchical system of the military administration. In addition to the norms regulating the cordon’s structure and the implementation of security measures at the border, criminal regulations aimed at ensuring prevention and thereby protecting public health were also drawn up. This contribution presents the genesis of the cordon, analyses the relevant criminal code regulations from the 18th and 19th centuries, and evaluates their effectZ namenom odvračanja osmanskih vpadov so Habsburžani v 16. stoletju začeli izgrajevati obrambni pas, imenovan Vojna krajina. Območje je bilo načrtno militarizirano in skupaj s civilnim prebivalstvom postavljeno pod polno vojaško upravo. S postopnim zmanjševanjem osmanske nevarnosti od konca 17. stoletja dalje je Vojna krajina izgubljala vojaško-obrambni pomen. Ker je z jugovzhodne strani grozila huda nevarnost nalezljivih bolezni, v prvi vrsti kuge, je oblast vojaško ureditev na meji izkoristila za boj proti epidemijam. Vojaškemu kordonu je dodelila naloge stalnega sanitarnega kordona. Nadgradila je obstoječo infrastrukturo in zdravstveni režim prilagodila strogemu hierarhičnemu sistemu vojaške uprave. Vladarji so poleg norm, ki so urejale ustroj kordona in varnostne ukrepe na meji, izdajali tudi kazenske predpise, ki naj bi učinkovali preventivno in s tem dodatno zaščitili javno zdravje. Prispevek najprej predstavi genezo kordona, nato pa analizira relevantno ureditev v kazenskih zakonikih iz 18. in 19. stoletja ter ovrednoti njen učinekTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za novejšo zgodovino