210 KB84 KB200120252020Musil, BojanSopčić, Barbaraštevilka:1letnik:20str. 279-308DOI:10.32874/SHS.2020-09ISSN:1580-8122COBISSID:45260035URN:URN:NBN:SI:doc-P3ZLXCO2enZgodovinsko društvo dr. Franca KovačičaStudia Historica Slovenicaalienationčuječnostčutno zaznavanjeescapismeskapizemmindfulnessodtujenostpsihologijaselfself-expansionself-suppressionEscapism| suppression of self or its expansion?|Until recently, escapism was generally seen as a negative phenomenon, due to its common conceptualization as an escape from reality; however, with the new model a more positive approach, distinguishing between self-suppression and self-expansion, began. In our study, we looked into the mechanisms underlying both components of escapism, where a sample of 147 students individually chose their escapist activity. Building on the two-dimensional conceptualization of escapism, we assumed that self-suppression would be associated with higher levels of self-alienation, while escapism as self-expansion would be related to higher levels of dispositional mindfulness and indirectly to a tendency to achieve flow. Results confirmed that self-suppression escapism and self-alienation share a positive correlation, with later also being a significant predictor of self-suppression escapism. However, contrary to our prediction, self-expansion escapism is not associated with dispositional mindfulness, nor does it represent a significant moderator in the relationship between self-expansion and flow. This study has extended the current understanding of escapist activities' complex nature in relation to psychological factors. Moreover, we contributed to the currently still sparse knowledge of escapism, and shed light on its positive side, which certainly exists, since escapism can lead not only to suppression of self but also to its enrichment and expansionEskapizem, poljudno opredeljen kot pobeg iz resničnosti, je bil še do nedavnega v splošnem obravnavan kot negativen pojav, v novejšem času pa se uveljavlja model, ki izpostavlja tudi pozitivno obravnavo in ločuje med obliko eskapizma kot odmikanja od sebstva (ang. self-suppression) in obliko eskapizma kot razširjanja sebstva (ang. self-expansion). V pričujoči raziskavi smo na vzorcu 147 študentov preučevali, kakšni mehanizmi so v ozadju obeh oblik eskapizma, pri čemer so udeleženci ciljno izbrali različne eskapistične dejavnosti. Na podlagi modela dveh oblik eskapizma smo predpostavili, da se bo eskapizem kot odmikanje od sebstva povezoval z višjo stopnjo samoodtujenosti, eskapizem kot razširitev sebstva pa z višjo stopnjo čuječnosti in posredno z zanosom. Rezultati potrjujejo, da je eskapizem z odmikanjem od sebstva pozitivno povezan s samoodtujenostjo, pri čemer je slednji tudi signifikantnen prediktor eskapizma. Medtem ko se eskapizem kot razširitev sebstva ne povezuje s čuječnostjo, prav tako pa čuječnost nima vloge moderatorja v odnosu med to obliko eskapizma in zanosom, kot smo predvideli. Naša raziskava prispeva k spoznanjem o kompleksnejši naravi eskapističnih dejavnosti v odnosih do psiholoških dejavnikov. Obenem pa smo prispevali k trenutno še okrnjenem znanju o eskapizmu in uspeli osvetliti tudi pozitivno plat, ki jo eskapizem zagotovo ima, saj ne prinaša le odmikanja od sebstva, temveč tudi njegovo obogatitev in razširitevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru