415 KB0 KB201320262026Sočak, Timštevilka:3/4letnik:81str. 195-219, 287-288ISSN:0032-6976COBISSID_HOST:279975683URN:URN:NBN:SI:doc-P33QAH78slZveza društev pravnikov SlovenijePravnikauthentic instrumentBrussels IIa RegulationBrussels IIb Regulationdecisionjavne listinejudgmentnotarnotaryodločbeRome III RegulationSenatsverwaltungsodna odločbaUredba Bruselj IIaUredba Bruselj IIbUredba Rim IIIZunajsodna razveza zakonske zveze v mednarodnem zasebnem pravu Evropske unije|Over the past two decades, a clear trend towards various forms of extrajudicial divorce has emerged across the European Union, primarily to reduce the burden on the courts. Spouses may obtain a divorce by mutual consent before non-judicial bodies, such as notaries or civil registrars. The laws of the Member States differ considerably, both in terms of the competent authority and its role in the procedure. While some authorities merely confirm the spouses’ consent, others have the power to assess whether the conditions for divorce are met and may even refuse it. In Slovenia, this power was conferred on notaries by the Family Code adopted in 2019. Extrajudicial divorces raise key questions in EU private international law, in particular as regards the applicability of the Brussels IIb and Rome III Regulations, which formally bind only national courts. The article examines whether, and to what extent, these Regulations may apply to divorces before non-judicial authorities and critically examines the functional test developed by the Court of Justice of the European Union in Sahyouni and Senatsverwaltung. The article also considers this case law in the context of notarial divorce under Article 97 of the Slovenian Family CodeV zadnjih dveh desetletjih je v številnih državah članicah Evropske unije (EU) mogoče zaznati izrazit trend različnih oblik zunajsodnih razvez zakonske zveze, katerih primarni cilj je razbremenitev sodnega sistema. Zakoncem se omogoča sporazumna razveza pred organi brez formalnega statusa sodišča, kot so notarji ali matičarji. Ureditve držav članic se pri tem bistveno razlikujejo – tako glede vrste pristojnega organa kot tudi glede njegove vloge v postopku. Nekateri organi imajo zgolj formalno funkcijo potrditve soglasja, drugi pa so vsebinsko pristojni za presojo pogojev razveze, vključno z možnostjo njene zavrnitve. Slovenski zakonodajalec je s sprejemom Družinskega zakonika (DZ) leta 2019 to pristojnost zaupal notarjem. Zunajsodne razveze sprožajo pomembna vprašanja na področju mednarodnega zasebnega prava EU, zlasti glede uporabljivosti uredb Bruselj IIb in Rim III, ki zavezujeta zgolj sodišča držav članic. Avtor analizira, koliko se navedeni uredbi lahko uporabljata za razveze pred nesodnimi organi, in kritično presoja funkcionalni kriterij, ki ga je Sodišče EU oblikovalo v zadevah Sahyouni in Senatsverwaltung. Navedena sodna praksa je analizirana tudi v luči notarske razveze po 97. členu DZTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta