462 KB0 KB201520252025Glišić, Mišaletnik:13številka:2str. 92-122, 124-126DOI:10.51937/Amfiteater-2025-2/92-126ISSN:1855-4539COBISSID:266909443URN:URN:NBN:SI:doc-OT9B89UQsl= University of Ljubljana PressAmfiteater (Ljubljana)Handke, Peterhibridnostintertekstualnostkulturaliterarna teorijaliteraturasemiotikasimbolni jezikslovenska manjšinaHibridnost kot poetični postopek v drami Še vedno vihar Petra Handkeja| Hybridity as a poetic process in Peter Handke’s drama Storm still|The article examines hybridity in literature, focusing on Peter Handke’s play Storm Still. It explores themes of identity, language and history in a multicultural context, drawing on Julia Kristeva’s Revolution in Poetic Language and the concepts it develops, particularly the distinction between the semiotic and symbolic registers of language. The article proposes a hybrid poetological model that builds on these concepts, emphasising how intertextuality mediates and transforms the interaction between the semiotic and symbolic, and how this process fosters hybridity through multilingualism, unconventional structures, figurative language and translation. The analysis foregrounds the fragmented sentence structures, multilingual content and cultural references that reflect fluid identities and cultural intersections in Handke’s play. The article also considers the Slovenian minority in Austrian Carinthia and broader global influences, revealing how historical and cultural layers intertwine. Handke’s use of hybridity – of languages, cultures and references – serves as a poetic device to explore belonging and displacement. The article concludes that this hybrid poetological approach offers a deeper understanding of Handke’s complex work. Overall, hybridity functions as a vital tool in addressing the intricacies of identity, language and memory in a multicultural worldČlanek obravnava hibridnost v literaturi, pri čemer se osredotoča na Handkejevo dramo Še vedno vihar. Raziskuje teme identitete, jezika in zgodovine v večkulturnem kontekstu, pri čemer se opira na teorijo revolucionarnega pesniškega jezika Julie Kristeve. Teoretični okvir poudarja intertekstualnost in interakcijo med semiotičnim in simbolnim jezikovnim registrom. Predlagan je hibridni poetološki model, ki poudarja, kako intertekstualnost spodbuja hibridnost z večjezičnostjo, nekonvencionalnimi strukturami, figurativnim jezikom in prevodi. Analiza literarnega dela izpostavlja fragmentirane stavčne povedi, večjezično vsebino in kulturne reference, ki v drami odražajo fluidne identitete in kulturna presečišča. Delo obravnava tudi slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in širše globalne vplive ter razkriva, kako se prepletajo zgodovinske in kulturne plasti. Handkejeva uporaba hibridnosti – jezikov, kultur in referenc – služi kot poetično sredstvo za raziskovanje pripadnosti in razseljenosti. Članek ugotavlja, da ta hibridni poetološki pristop omogoča globlje razumevanje Handkejevega kompleksnega dela. Na splošno je hibridnost pomembno orodje pri obravnavi zapletenosti identitete, jezika in spomina v večkulturnem svetuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)