267 KB87 KB199920252014Snoj, Vidštevilka:1letnik:16str. 21-49, 166ISSN:1580-0261COBISSID:55766626URN:URN:NBN:SI:doc-OGZYDA6RslZnanstvena založba Filozofske fakulteteKeria (Ljubljana)kozmologijaParmenidespredsokratikistarogrška filozofija"V noči sijoča, krog zemlje blodeča tuja luč"| o človeku in kozmosu pri Parmenidu|In the Diels-Kranz edition of pre-Socratic fragments, the line quoted in the title represents the fourteenth out of nineteen fragments which have been preserved from Parmenides' poem. It is usually read 'philosophically', that is, as an observation on the movement and light of the moon. According to Jean Beaufret, however, here 'shines one of the most beautiful lines in the Greek language - pre-Socratic moonlight, the gleaming remnant of a truncated whole'. Beaufret's claim forms the basis for our thesis that Parmenides' line may also be read 'poetically' as a gnome on man, following Parmenides' association of a 'foreign light' (allótrion phôs) with Homer's 'foreign man' (allótrios phós)Verz v naslovu tega teksta obsega štirinajsti fragment izmed devetnajstih, ohranjenih od Parmenidove pesnitve, v Diels-Kranzovi izdaji predsokratskih fragmentov. Navadno se bere "astronomsko", kot opažanje o gibanju in svetlobi meseca. Vendar Jean Beaufret pravi, da se tu "blešči eden izmed najlepših verzov grškega jezika - predsokratska mesečina, sijoča ostalina neke pohabljene celote". Na Beaufretovo trditev se opira teza tega teksta: Parmenidov verz je hkrati mogoče brati tudi "pesniško", sledeč Parmenidovi navezavi "tuje luči" (allótrion phôs) na Homerjevega "tujega človeka" (allótrios phós), in sicer kot gnomo o človekuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta