3345 KB0 KB200020242022Bokan-Bosiljkov, VioletaMarinšek, MarjanŠtukovnik, PetraTurk, Tilenštevilka:5letnik:56str. 579-586DOI:10.17222/mit.2022.608COBISSID_HOST:125272835ISSN:1580-2949URN:URN:NBN:SI:doc-O3EBMN2JenInštitut za kovinske materiale in tehnologijeMateriali in tehnologijeanaliza slikhistoric concreteimage analysismilitary bunkerneporušne preiskavenon-destructive testingoptical microscopyoptična mikroskopijaSchmidt hammersklerometerultrasoundultrazvokvojaški bunkerzgodovinski betonCharacterisation of concrete from the Rupnik military line| Karakterizacija betonov Rupnikove linije|The Rupnik military line was established in about 1935 in the Kingdom of Yugoslavia as a defence system against the Kingdom of Italy. It consists of more than 4000 reinforced concrete military bunkers positioned on the eastern part of the Rapallo border, varying in size and purpose, and was a top-secret project at the time. Different non-destructive and non-invasive techniques were used to characterise the selected bunkers and carefully conceived concrete samples to gain an insight into the concrete technol- ogy used to build these historic military infrastructures. The results of the non-destructive techniques were further compared to those of destructive techniques for a given property. It was established that very different concrete compositions were used to build the bunkers, and an extensive dispersion of the properties was confirmed for each composition. The average compressive strength of the Schmidt hammer for a given position is an acceptable estimate of the actual compressive strength of concrete without destructive intervention into a bunker. It also enables an estimation of the secant modulus of elasticity using the ModelCode2010 approach. Cylinders drilled from a bunker provided additional information about the concrete petrography, its physical and mechanical properties and the durability of reinforced concreteRupnikova linija je linija vojaških utrdb, ki je bila v času vladavine Jugoslavije zgrajena kot obrambni sistem pred vdorom vladavine Italije, okrog leta 1935. Sestavlja jo več kot 4000 armiranobetonskih vojaških utrdb vzhodno od rapalske meje, različnih velikosti in namembnosti. Zato so natančne mikrolokacije bunkerjev in tehnologijo gradnje poznali le redki. Za karakterizacijo izbranih bunkerjev so bile uporabljene različne neporušne in neinvazivne tehnike ter skrbno odvzeti betonski valji, da bi dobili vpogled v tehnologijo, uporabljeno za gradnjo teh zgodovinskih vojaških utrdb. Rezultate neporušnih tehnik smo primerjali z rezultati porušnih tehnik za posamezno lastnost. Ugotovili smo, da so bile za gradnjo bunkerjev uporabljene zelo različne sestave betona, za vsako sestavo pa je bila potrjena velika razpršenost lastnosti. Povprečna tlačna trdnost, ocenjena s Schmidtovim kladivom za posamezno pozicijo, predstavlja sprejemljivo oceno de janske tlačne trdnosti betona brez posega v konstrukcijo. Omogoča tudi oceno stabiliziranega sekantnega modula elastičnosti, z uporabo pristopa ModelCode2010. Valji, izvrtani iz bunkerja, so omogočili pridobitev dodatnih informacij o petrografiji betona, njegovih fizikalnih in mehanskih lastnostih ter trajnosti armiranega betonaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za kovinske materiale in tehnologije