1554 KB91 KB195520252015Kabinina, N. V.številka:letn. 55str. 207-228ISSN:0024-3922COBISSID:60249186URN:URN:NBN:SI:doc-NQXN5LTFruZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)etimologijaétymologieetymologygeografska imenajeziki v stikulangues en contactlangues finno-ougriennesRusijarusseRussianRussieRussie septentrionaleruščinaSeverna Rusijatoponymesugrofinski jezikiProblemy izučenija finno-ugorskogo toponimičeskogo substrata na territorii russkogo severa|The article highlights some of the most important issues related to the study of the rich heritage represented in the Finno-Ugric substrate toponymy of the Russian North - the territory including modern Arkhangelsk and Vologda regions of Russia. The author gives an overview of the almost two-hundred-year history of studies on the subject as well as a detailed description of the current state of research. Emphasis is placed on the research method developed by the Ural toponymic school, which - among other Russian communities dealing with historical toponymy - is the largest and most authoritative research centre. While the article uses the traditional, time-tested methodical positions of the scientific school which have been verified by the results of numerous studies, it also presents some relatively new techniques which are currently being developed and tested: in particular, the method of semantic modelling and the method of toponymic microsystem relations' analysis. The article gives examples of linguistic maps illustrating the research results of the Ural toponymic school's representatives and schematic drawings associated with the application of toponymic microsystem relations' analysis. One of the maps shows the ethno-linguistic division of the whole Russian North during the period which immediately preceded the complete Russification of Finno-Ugric population. In the final section of the article the author presents a generalized overview of the research results of the toponymic studies on the Russian North. It is emphasized that the linguo-ethnical picture identified for the region up to the present moment chronologically correlates only with the last millennium, since the more ancient position cannot yet be reconstructedV članku je prikazana vrsta najbolj relevantnih vprašanj, povezanih s proučevanjem nadvse bogate ugro-finske dediščine, izpričane v substratni toponimiji Ruskega Severa - ozemlja, ki danes obsega Arhangelsko in Vologodsko oblast Rusije. Avtorica podaja kratek pregled skoraj dvestoletne zgodovine tega proučevanja in podrobno oznako sodobnega stanja raziskav. Glavna pozornost je namenjena metodiki teh raziskav, ki se je izoblikovala v okviru uralske toponimične šole. Slednja je - v krogu drugih ruskih raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo z vprašanji historične toponomastike - največje in najuglednejše znanstveno središče. V članku je podana oznaka, na eni strani, globoko tradicionalnih metodoloških stališč šole, preizkušenih z rezultati številnih raziskav, na drugi strani pa nekaterih razmeroma novih metod, ki so še v stanju razvijanja in preizkušanja, kot je metoda semantičnega modeliranja in metoda analize mikrosistemskih toponimičnih razmerij. V članku se navajajo primeri lingvističnih kart, ki ponazarjajo rezultate dela predstavnikov uralske toponimične šole, pa tudi shematične risbe, povezane z uporabo metode analize mikrosistemskih razmerij v toponimiji. Ena od predstavljenih kart prikazuje lingvoetnično členitev celotnega ozemlja Ruskega Severa v obdobju tik pred popolnim porusenjem ugro-finskega prebivalstva. V sklepnem delu članka avtorica predstavlja posplošen pregled znanstvenih rezultatov toponimičnih raziskav Ruskega Severa. Pri tem se poudarja, da je etnojezikovna slika, ugotovljena za to območje, kronološko vezana le na zadnje tisočletje, medtem ko starejše faze za zdaj ni mogoče rekonstruiratiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta