444 KB0 KB200520262026Babič, KarolinaGrušovnik, Tomažštevilka:2letnik:77str. 28-48ISSN:0038-0474DOI:10.63384/spB62z826sCOBISSID_HOST:284175619URN:URN:NBN:SI:doc-NM62F83PslZveza društev pedagoških delavcev SlovenijeSodobna pedagogikaautonomyavtonomijacode of ethicscodification of ethicsethical judgmentethics in educationetika v izobraževanjuetiško presojanjekodeks etikekodifikacija etikeKodifikacija etike v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji|The authors of the paper investigate the prevalence and forms of the codification of ethics in Slovenian education. The methodological approach is based on a qualitative text analysis where 84 internal acts, codes of ethics and normative regulations in the field of education were analysed. The research showed that in addition to the few codes of ethics explicitly designated as such, there are other ways of codifying ethics in school documents, and that the codification of ethics in education is most commonly expressed in the form of lists of values, the application of which is further prescribed by lists of more detailed behavioural guidelines. Certain problems arise from the codes of ethics that predominantly serve a prescriptive function; moreover, such a prescriptive form of codes of ethics is contrary to the concept of teacher autonomy and professional autonomy in education. The paper also provides recommendations for a more process-oriented approach, in which the autonomous subject is recognised as the agent of codes of ethics and the capacity for critical ethical judgment as its key strength; and the code of ethics appears not as a list of rules of conduct, but rather as a guide to ethical practiceAvtorja v prispevku raziskujeta pojavnost in način kodifikacije etike v slovenskem izobraževalnem prostoru. Metodološki pristop temelji na kvalitativni analizi besedil, v okviru katere je bilo analiziranih 84 notranjih aktov, kodeksov etike in nekaterih normativnih predpisov na področju izobraževanja. Raziskava je pokazala, da poleg redkih kodeksov etike, eksplicitno poimenovanih s tem imenom, obstajajo tudi drugačni načini kodificiranja etike v šolskih dokumentih ter da je kodifikacija etike v izobraževanju večinoma oblikovana na način seznamov vrednot, katerih aplikacija je nadalje predpisana s seznamom podrobnejših navodil za ravnanje. Iz kodeksov etike, ki imajo pretežno takšno predpisovalno (preskriptivno) funkcijo, izhajajo določene težave, hkrati pa je takšna predpisovalna oblika kodeksov etike v nasprotju s konceptom avtonomije učitelja in izobraževalne stroke. Prispevek podaja tudi priporočila v smeri bolj procesnega pristopa, kjer je kot akter kodeksov etike prepoznan avtonomni subjekt in kot njegova ključna moč veščina kritičnega etiškega presojanja, kodeks etike pa ne nastopa kot seznam navodil za ravnanje, temveč prej kot vadnica za etiško deloTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza društev pedagoških delavcev Slovenije