259 KB48 KB201920252025Snoj, Vidštevilka:1letnik:7str. 5-24DOI:10.4312/clotho.7.1.5-24COBISSID_HOST:259789571ISSN:2670-6210URN:URN:NBN:SI:doc-NL59EHZZslZaložba Univerze v LjubljaniClothoancient Greek poetryepinicianepinikijiHoracijKallimachosliterarna recepcijaliterary receptionPindarusstarogrška poezijaZ liro in piščaljo| Pindar v antiki|The discussion deals with Pindar, the greatest Greek lyric poet, who was called princeps lyricorum by Quintilian. Of Pindar’s poetic genres, only the epinicians, songs in honor of the victors of the Panhellenic games, have survived. However, they have not survived in their original form, in which the poem existed together with music and dance. Only the text came down to us from Pindar’s epinicians, and it was only Alexandrian scholarship that established it with the tri-adic stanzaic structure on the basis of the available manuscripts. In the Alexandrian edition, each of Pindar’s epinicians has its own foot combinations in strophes, antistrophes and epodes, but at the same time also interstrophic and interepodic responsions. The discussion then focuses on the reception of Pindar’s poetry by Callimachus, the most characteristic Greek poet of the Hellenistic period, and by Horace, the most famous Roman lyricist. It points out Callimachus’ application of Pindar’s principle of ‘elaborating little in what is much’ as regards the presentation of myth, while in Horace it highlights the image of Pindar as a raging mountain river. In Horace’s image, that of the metrical wild man, Pindar shows a Dionysian face instead of the enigmatic Apollonian one he showed to the Alexandrian scholars. This duality also characterizes the later reception of Pindar in the WestRazprava se ukvarja s Pindarjem, največjim grškim lirskim pesnikom, ki ga je Kvintilijan imenoval princeps lyricorum. Od Pindarjevih pe-sniških zvrsti so preživeli samo epinikiji, spevi v čast zmagovalcem na panhelenskih igrah. Vendar se niso ohranili v prvotni obliki, v kateri je pesem obstajala skupaj z glasbo in plesom. Do nas je prišlo le besedilo Pindarjevih epinikijev, ki ga je s triadično kitično zgradbo na podlagi dostopnih rokopisov vzpostavila šele aleksandrijska učenost. V aleksandrijski izdaji ima vsak Pindarjev epinikij v strofah, antistrofah in epodah svoje stopične kombinacije, a hkrati tudi medstrofične in medepodične responzije. Razprava se nato osredotoči na recepcijo Pindarjevega pesništva pri Kalimahu, najznačilnejšem grškem pe-sniku helenističnega obdobja, in pri Horaciju, najslovitejšem rimskem liriku. Pri Kalimahu izpostavlja navezavo na Pindarjevo načelo »v obširnem razdelovati malo«, kar zadeva podajanje mita, pri Horaciju pa poudarja podobo Pindarja kot deroče gorske reke. V Horacijevi podobi, podobi metričnega divjaka, Pindar namesto zagonetnega apoliničnega obraza, s katerim se je kazal aleksandrijskim učenjakom, kaže dionizičen obraz. Ta dvojnost zaznamuje tudi poznejšo recepcijo Pindarja na ZahoduTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZaložba Univerze v Ljubljani