343 KB27 KB195520252016Walter, Mary Annštevilka:letn. 56str. 309-320ISSN:0024-3922COBISSID:63277154URN:URN:NBN:SI:doc-NGKPXQ14entrZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)disharmonie vocaliqueempruntsfonologijahipocoristiqueljubkovalni izraziphonologieprevzete besedesamoglasniksamoglasniška disharmonijaturcturščinavoyelleLexical strata and vowel (dis)harmony| the Turkish transformation of a Balkan hypocoristic|In this study I explore the phonological behavior of the hypocoristic suffix (...) in Turkish. Such a suffix is common to many of the Balkan languages. Turkish differs in its introduction of the front vowel variant of the suffix, presumably to satisfy the vowel harmony requirements in Turkish for backness and rounding in high vowels. However, in spite of the potentially alternating suffix allomorphs, collection of naturalistic data as well as of elicited survey data reveals that the majority of nickname outputs are disharmonic. I conclude that the Turkish data provides further evidence for Ito and Mester's (2009) key insight that different strata of the lexicon may operate according to different rules/constraint rankings. However, the Turkish data is not consistent with their specific faithfulness-based approach. The hypocoristic lexical stratum exhibits a greater number of vowel harmony violations, but not due to more faithfulness to vowel inputs/underlying forms. Rather, the harmony violations in this stratum are gratuitous - I argue, precisely in order to distinguish this stratum from the lexicon at large. An approach such as Pater's (2010) indexed constraints model better accommodates this type of lexical variationDelo proučuje, kako se s stališča glasoslovja obnaša turška pripona za tvorjenje hipokorističnih izrazov (...), ki je sicer skupna več jezikom na Balkanu. Turščina se od ostalih jezikov razlikuje pri rabi različice s sprednjim samoglasnikom, in sicer domnevno zaradi upoštevanja samoglasniške harmonije v turščini, ki narekuje nazaj pomaknjen izgovor in zaokroženost pri visokih samoglasnikih. Kljub potencialno spreminjajoči se priponski alomorfiji pa podatki, pridobljeni v raziskavi pri naravnih govorcih jezika v naravnem okolju in v kontroliranem poskusu, kažejo na to, da večina ljubkovalnih imen ne podlega samoglasniški harmoniji. Iz analize zaključimo, da so turški podatki še en dokaz, ki potrjuje ključno ugotovitev v Ito/Mester (2009), da različni sloji v leksikonu lahko delujejo po različnih pravilih oziroma imajo različno rangiranje omejitev. Turški podatki pa niso skladni s specifičnim okvirom v Ito/Mester (2009), ki je osnovan na zvestobnostnih omejitvah. Sloj hipokorističnih besed namreč kaže večje število kršitev samoglasniške harmonije, vendar ne zaradi zvestobe samoglasniškemu vnosu/globinski obliki, ampak se kršenje harmonije pojavi prav zato, da se ta sloj razlikuje od leksikona na splošno. Ta tip leksikalne variacije bolje razloži model indeksiranih omejitev v Pater (2010)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta