45 KB372 KB43 KB200220262012Filipovič Hrast, MašaHlebec, ValentinaKavčič, Maticštevilka:3letnik:51str. 163-172ISSN:0351-0026COBISSID:31346269URN:URN:NBN:SI:doc-MKQLZNUBslInštitut za varovanje zdravja Republike SlovenijeZdravstveno varstvoHealthKakovost življenjakvaliteta življenjaOlder peopleQuality of lifestandard of livingStarostnikitveganjeZdravjeStarejši ljudje in njihove strategije shajanja s tveganji za zdravje| Older people and their strategies for coping with health risks|Introduction: This article addresses the problems of one of the most vulnerable groups in society - older people. We examine the health risks facing older people in everyday life based on their own subjective perceptions. By analysing coping strategies, we discover diverse ways older people help themselves when faced with various risks. Methods: This paper is based on a study with a two-stage mixed method research design that combines quantitative and qualitative methods. The initial quantitative survey data on the quota sample (N=558) is later expanded in the primary qualitative part employing a grounded theory approach with multi-stage coding procedures, analysing 35 semistructured in-depth interviews. Results: In older people's perceptions, health risks largely dominate. Health problems can highly endanger one's quality of life, which is strongly represented by the category of independence. To better cope with health-threatening circumstances of everyday life, older people use various active and passive coping strategies, ranging from the use of technological aids to self-limitation and receiving social support. Discussion: The analysis of coping strategies represents a suitable approach for observing older people as active agents promoting their own well-being. On the basis of their individual coping strategies, we are able to indirectly assess which areas we could do more in for the autonomy and social inclusion of older people in our societyIzhodišča: Članek obravnava problematiko ene najranljivejših skupin v družbi, tj. starejših, in sicer tveganja za zdravje, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo starejši po njihovi subjektivni percepciji. Nato na osnovi strategij shajanja analizira načine, na katere si starejši pomagajo, ko so soočeni z različnimi tveganji. Metode: Prispevek temelji na raziskavi z dvostopenjskim modelom z integracijo kvantitativnih in kvalitativnih metod. Kvantitativni podatki ankete na kvotnem vzorcu (N = 558) so nadgrajeni v temeljnem kvalitativnem delu, ki s pristopom "grounded theory" z večstopenjskim kodiranjem analizira 35 polstrukturiranih poglobljenih intervjujev. Rezultati: V percepciji starejših so tveganja za zdravje v veliki meri prevladujoča. Zdravstvene težave lahko močno ogrozijo kakovost življenja, ki jo kot najpomembnejšo kategorijo predstavlja neodvisnost. Starejši z različnimi aktivnimi in s pasivnimi strategijami, ki segajo od uporabe tehnologij do omejevanja in prejemanja socialne opore, shajajo z zdravje ogrožajočimi okoliščinami vsakdanjega življenja. Razprava: Analiza strategij shajanja predstavlja primeren način raziskovanja, ki pokaže starejše kot dejavne akterje, ki sami skrbijo za lastno blagostanje. Na osnovi individualnih strategij lahko tudi posredno razberemo, na katerih področjih bi družba lahko storila več za avtonomnost in vključenost starejših prebivalcev naše družbeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za varovanje zdravja RS