{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MJ7IUPBF/aa38d634-dc70-4385-b438-4f8abd00fa26/PDF","dcterms:extent":"2087 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MJ7IUPBF/dee0ce16-0147-49ee-9880-ff1107b5d20c/TEXT","dcterms:extent":"47 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"1938-2026","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"1938"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2026"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:DOC-MJ7IUPBF","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-OCHUYEXT"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Gozdarski vestnik"}],"dcterms:issued":"2016","dc:creator":["Gantar, Neža","Kobal, Milan"],"dc:contributor":"Kobal, Milan","dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:74"},{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:9"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 358-371"}],"dc:identifier":["ISSN:0017-2723","COBISSID:4601766","URN:URN:NBN:SI:doc-MJ7IUPBF"],"dc:language":"sl","dc:publisher":{"@xml:lang":"sl","#text":"Zveza gozdarskih društev Slovenije"},"dc:subject":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Ajdovščina"},{"@xml:lang":"sl","#text":"karta ogroženosti"},{"@xml:lang":"sl","#text":"padajoče kamenje"},{"@xml:lang":"sl","#text":"porušitvena erozija"},{"@xml:lang":"sl","#text":"skalni ponori"},{"@xml:lang":"sl","#text":"varovalni gozdovi"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q15854"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"1938-2026"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Porušitvena erozija v občini Ajdovščina - možnosti in omejitve uporabe lidarskih podatkov za modeliranje padajočega kamenja| Rockfall in Municipality of Ajdovščina - possibilities and limitations of use of lidar data for rockfall modeling|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Rockfall is a consequence rock decay, which is most often shown as rockfall in the nature. Time prediction of rockfalls is practically impossible, but using diverse models we can determine areas of potential rockfall motion and deposition we can assume to be hazard areas. In our research we divided the Ajdovščina Municipality into the area with prevailing calcareous bedrock and the area with flysch occurring as bedrock. Limit values of the slopes, above which the areas were assumed to be potential rockfall sources, come from the literature; for flysch areas 46° and 53° for calcareous bedrock area. The potential rock motion and run-out zones were determined using Conefall model based on the principle of energy line % we applied energy line angle 32° and angle of the cone top % 16°. In modeling we used lidar digital relief model 1 % 1 m. We determined 1524 potential rockfall sources with total area of 102.9 ha. Mean size of the potential rockfall release zone is 260 m2. On the basis of Conefall model results we determined 3379.9 ha of areas where there is probability of rockfall motion or run-out; there are large differences concerning the share of these areas. Lidar data is frequently used in determining potential rockfall sources and has many advantages over other methods, but it also has deficiencies. Some pointless rockfall release areas were determined, while we did not embrace certain potential sources using the tested method. Data processing is, in terms of processing, lavish on a larger area and requires very capable computer software. The best solution for rockfall modeling seems to be combination of lidar digital relief model and simultaneous field control of the eliminated potential rockfall release and deposit areas. It should take place parallelly with field work of district foresters and forest planners. Preparation of rockfall hazard maps should become a mandatory part of forest management plans"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Porušitvena erozija je posledica preperevanja kamnin, ki se v naravi najpogosteje kaže kot padajoče kamenje. Časovna napoved skalnih podorov je praktično nemogoča, lahko pa z uporabo različnih modelov določimo območja potencialnega premeščanja in odlaganja kamenja, ki jih lahko predpostavimo kot ogrožena območja. V raziskavi smo Občino Ajdovščina razdelili na območje, kjer prevladuje karbonatna matična podlaga, in na območje, kjer se kot matična podlaga pojavlja fliš. Mejni vrednosti naklonov, nad katerimi smo območja pred%postavili kot potencialni izvor kamenja, smo povzeli po literaturi; za flišnata območja 46 °, za območje karbo%natne matične podlage pa 53 °. Območja potencialnega premeščanja in potencialnega odlaganja kamenja smo določili z modelom Conefall, ki temelji na načelu energijske linije % uporabili smo kot energijske linije 32 °, kot vrha stožca pa % 16 °. Pri modeliranju smo uporabili lidarski digitalni model reliefa 1 % 1 m. Določili smo 1524 potencialnih izvorov padajočega kamenja s skupno površino 102,9 ha. Srednja velikost potencialnega območja izvora kamenja je 260 m2. Na podlagi rezultatov modela Conefall smo na območju Občine Ajdovščine določili 3379,9 ha zemljišč, kjer je verjetnost gibanja oz. odlaganja padajočega kamenja, med območjema pa so opazne razlike glede deleža teh površin. Uporaba lidarskih podatkov je pri določanju potencialnih izvorov kamenja pogosta in ima številne prednosti pred drugimi metodami, vendar ima tudi pomanjkljivosti; določeni so bili nekateri nesmiselni izvori kamenja, na drugi strani pa s testirano metodo nismo zajeli določenih potencialnih izvorov. Obdelava podatkov je na večjem območju procesno potratna in terja zmogljivo računalniško opremo. Najboljša rešitev za modeliranje porušitvene erozije se zdi kombinacija uporabe lidarskega digitalnega modela reliefa ob hkratni terenski kontroli izločenih potencialnih območij izvora kamenja in kartiranja obstoječih skalnih podorov, ki naj poteka vzporedno s terenskim delom revirnih gozdarjev in gozdarskih načrtovalcev. Izdelava kart ogroženosti pred porušitveno erozijo bi morala postati obvezen del gozdnogospodarskih načrtov"}],"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJ7IUPBF","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:DOC-MJ7IUPBF"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MJ7IUPBF/aa38d634-dc70-4385-b438-4f8abd00fa26/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://rightsstatements.org/vocab/InC/1.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Zveza gozdarskih društev Slovenije"},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-MJ7IUPBF/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MJ7IUPBF"}}}}