191 KB58 KB198420252015Majsova, Natalijaletnik:31številka:80str. 11-28ISSN:0352-3608COBISSID:33785437URN:URN:NBN:SI:doc-M1N3SEYSenFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpraveAstrologijaAstrologyastrosociologijaCosmologyKozmologijaMetaforaMetaphornookozmologijaSociologijaSociologyvesoljska dobaThe metaphor of the dawn of the space age in the contemporary social sciences and humanities|The down of the space age in the early 1960s first provoked unabashed awe. Then, it inspired numerous attempts to explain (away) the evental status of the first examples of manned spaceflight accounts that mainly interpreted Yuri Gagarin's flight (1961) and the Moon landing (1969) as logical consequences of technological progress, a certain constellation of political circumstances, and a pinch of "imagination" to begin with. Curiously enough, conclusions of the vast majority of such accounts cannot but resort to "terrestrial" metaphors in order to explain why these endeavours were worth undertaking in the first place. In the 21st century, reflections on outer space seem to have settled within three conceptually designed research fields within the social sciences and humanities: astrosociology, noocosmology and cultural studies of outer space. The text analyses conceptualisations and accounts of the down of the space age exhibited by the core texts and methodologies of these research fields to demonstrate how they actually hinge on variant epistemologies, and interpret the role of methaphor in world-information in radically differing waysZačetek t. i. vesoljske dobe (space age) je trčil ob vsesplošno občudovanje. Temu so sledili poskusi, da bi prvim primerom poleta človeka v vesolje odvzeli status prelomnega dogodka: vzniknilo je več narativov, ki so polet prvega kozmonavta Jurija Gagarina leta 1961 in človekov pristanek na Luni leta 1969 interpretirali kot logični posledici tehnološkega napredka, določene konstelacije političnih okoliščin in ščepca "domišljije", s katerim naj bi se vse skupaj pričelo. Tovrstni narativi navadno pojasnjujejo smiselnost človekovega preboja v vesolje s pomočjo izjemno "prizemljenih" metafor. Humanistika in družboslovje 21. stoletja poznata (najmanj) tri raziskovalna polja, ki se posvečajo vprašanjem človeka v vesoljski dobi: astrosociologijo, nookozmologijo in kulturne študije vesolja. V članku analiziramo konceptualizacije začetka vesoljske dobe, ki jih je mogoče izluščiti iz inavguracijskih tekstov in metodologij naštetih polij, ter poskušamo pokazati, kako ta polja z različnim razumevanjem metafore začetka vesoljske dobe in epistemološkega pomena metafore kot take proizvajajo bistveno razlikujoče se svetoveTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo