305 KB60 KB201520252020Krpič, TomažSkubic, Barbaraštevilka:1letnik:8str. 210-234ISSN:1855-4539ISSN:1855-850XCOBISSID:239685632COBISSID:249943040URN:URN:NBN:SI:DOC-LSJIUXE9enslAkademija za gledališče, radio, film in televizijoDruštvo gledaliških kritikov in teatrologov SlovenijeAmfiteater (Ljubljana)amatersko gledališčecommunity theatrecontroversiesgledališka skupnostobnovitvena uprizoritevpasijonpassion playprotislovjare-enactmentsecular societysekularna družbaŠkofja Lokatheatre community"Pasijon ima zdravilno moč!" protislovja Škofjeloškega pasijona| "The passion play has a healing power!"| the controversies of the Škofja Loka Passion play|This paper explains how the modern staging or re-enactment of Škofjeloški pasijon (Eng. Škofja Loka Passion Play or, Latin, Processio locopolitana ) constructs distinct controversies: (a) between amateurism and professionalism; (b) between play and performance; (c) between theatre and community; (d) between history and the present; and (e) between epistemology and faith. Around 1715, Father Romuald (1676-1748), a member of the Order of Friars Minor Capuchin, wrote a script for a passion play, the oldest preserved dramatic text written in the Slovenian language and the oldest preserved Regiebuch, a script with stage directions, in Europe. The passion play was performed during Lent until 1768 in the form of a penitential passion play procession. After Slovenia's political system changed in 1991, interest in the passion play revived, but since there have only been a few performances, in 1999, 2000, 2009 and 2015. The performance of the passion play is deeply affected by collective amateurism and the construction of a distinct passion play theatre community. Even if the future productions of the Škofja Loka Passion Play will eventually develop to a higher professional level, the Škofja Loka Passion Play will always remain a communal theatre that demands a theatre community with Medieval cultural elements in a modern secular societyČlanek pojasnjuje, kako sodobna odrska interpretacija oziroma obnovitvena uprizoritev Škofjeloškega pasijona (lat. Processio Locopolitana) konstruira nekatera protislovja, kot so: a) protislovje med amaterizmom in profesionalnostjo; b) protislovje med igro in performansom; c) protislovje med gledališčem in skupnostjo; č) protislovje med zgodovino in sedanjostjo ter d) protislovje med epistemologijo in vero. Okrog leta 1715 je kapucin pater Romuald (1676%1748) napisal besedilo pasijona, ki danes velja za najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo in najstarejšo režijsko knjigo v evropskem prostoru. Pasijon so uprizarjali v postnem času do leta 1768 v obliki spokorne procesije. Po spremembi slovenskega političnega in ekonomskega sistema leta 1991 se je interes za pasijon ponovno pojavil, kljub temu pa je bil v vsem tem času uprizorjen le nekajkrat, in sicer leta 1999, 2000, 2009 in 2015. Na uprizoritev pasijona močno vplivata kolektivni amaterizem in konstruiranje značilne pasijonske gledališke skupnosti. Tudi če se bo v prihodnosti produkcija Škofjeloškega pasijona odvijala na višji profesionalni ravni, bo Škofjeloški pasijon vedno ostal amatersko gledališče, povezano z nastankom gledališke skupnosti, ki ohranja elemente srednjeveške kulture v sodobni sekularni družbiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)