824 KB42 KB200220262024Carli, TanjaKošnik, MitjaKukec, AndrejaLocatelli, Igorštevilka:3letnik:63str. 152-159ISSN:0351-0026DOI:10.2478/sjph-2024-0020COBISSID_HOST:202810627URN:URN:NBN:SI:doc-LRLTY0AAenNacionalni inštitut za javno zdravjeZdravstveno varstvobeekeepingčebelarjenjejavno zdravjepreobčutljivostprevalencaprevalencepublic healthvenom hypersensitivityThe prevalence of self-reported systemic allergic reaction to Hymenoptera venom in beekeepers worldwide| a systematic literature review and meta-analysis| Ocena globalne prevalence samoporočane sistemske alergijske reakcije za strup kožekrilcev pri čebelarjih| sistematični pregled literature in meta-analiza|Background: Beekeepers represent a high-allergic risk population group due to their unavoidable seasonal or persistent exposure to the elicitors of Hymenoptera venom allergy, bees in particular. A systematic literature review and meta-analysis aimed to estimate the prevalence of self-reported systemic allergic reaction to Hymenoptera venom among beekeepers worldwide. Methods: We rigorously reviewed and conducted meta-analysis on observational studies retrieved from seven electronic databases (MEDLINE via PubMed, Web of Science Core Collection, Scopus, Academic Search Complete, ScienceDirect, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature, Zoological Record), spanning data from inception to August 1, 2023. The Joanna Briggs Institute Prevalence Critical Appraisal Tool was employed to assess the risk of bias. A meta-analysis was conducted to synthesize evidence. Results: Out of 468 studies, eight original articles met the inclusion criteria. The estimated overall lifetime and one- year prevalence of self-reported systemic allergic reaction to bee venom were 23.7% (95% CI: 7.7-53.4) and 7.3% (95% CI: 5.8-9.2), respectively. The estimated lifetime prevalence of self-reported systemic allergic reaction to bee venom for grades III-IV (severe systemic allergic reaction) was 6.0% (95% CI: 3.0-11.7). In general, substantial heterogeneity and a high risk of bias were observed across the majority of studies. The impact of geographical location and climate differences on the estimated lifetime prevalence is suggestive for severe systemic allergic reaction. Conclusions: Future observational cross-sectional studies should employ rigorous study designs, using validated questionnaires, and thoroughly report the observed health outcomes, verified by physiciansUvod: Izpostavljenost ponavljajočim se pikom kožekrilcev (čebele, ose, čmrlji) je glavni okoljski dejavnik tveganja za razvoj alergijske reakcije. Čebelarji sodijo med ogrožene populacijske skupine, saj je sezonska ali celoletna izpostavljenost pikom kožekrilcev (zlasti čebelam) pomembno večja v primerjavi s splošno odraslo populacijo. Namen sistematičnega pregleda literature in meta-analize je oceniti globalno prevalenco samoporočane sistemske alergijske reakcije za strup kožekrilcev med čebelarji. Metode: Časovno okno pregleda je segalo od prvih objav na področju opazovanja do 1. avgusta 2023. Iskanje virov je potekalo v sedmih elektronskih podatkovnih zbirkah (MEDLINE z iskalnim sistemom PubMed, Web of Science Core Collection, Scopus, Academic Search Complete, ScienceDirect, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature, Zoological Record). V analizo so bile vključene epidemiološke opazovalne raziskave v vseh tujih jezikih. Za oceno tveganja pristranosti je bilo uporabljeno orodje za kritično vrednotenje raziskav o prevalenci Inštituta Joanne Briggs. Meta- analiza je bila izvedena v programskem okolju R (paket »meta«), pri čemer je bil uporabljen model naključnih učinkov. Rezultati: Od 468 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 8 izvirnih znanstvenih člankov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Ocenjena globalna vseživljenjska in enoletna prevalenca samoporočanih sistemskih alergijskih reakcij po piku čebele je bila 23,7 % (95-% IZ: 7,7–53,4) in 7,3 % (95-% IZ: 5,8–9,2). Ocenjena globalna vseživljenjska prevalenca samoporočanih sistemskih alergijskih reakcij po piku čebele za razrede III–IV (težka sistemska alergijska reakcija) je bila 6,0 % (95-% IZ: 3,0–11,7). Vključene raziskave so bile heterogene z visokim tveganjem za pristranost. Vpliv geografske lege in podnebnih razlik na ocenjeno globalno vseživljenjsko prevalenco je bil nakazan za težko sistemsko alergijsko reakcijo. Zaključki: Pri načrtovanju epidemioloških presečnih raziskav s področja opazovanja bi bilo potrebno uporabiti veljavna orodja in izboljšati kakovost navajanja podatkov, relevantnih za opazovani zdravstveni izid. Objektivizacija sistemske alergijske reakcije po piku čebele s strani specialista alergologa bi pomenila nadgradnjo in s tem klinično uporabno vrednost zbranih podatkovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaNacionalni inštitut za javno zdravje