791 KB0 KB201820252025Stan, Mari-IsabellaTasen?e, Tănaseštevilka:2letnik:23str. 239-269DOI:10.17573/cepar.2025.2.09COBISSID_HOST:258167299ISSN:2591-2240URN:URN:NBN:SI:doc-LQ0SKAHXen= University of Ljubljana PressCentral European Public Administration Reviewco-creationEUEuropean UnionEvropska Unijajavne politikeLiving Labsparticipativno upravljanjeparticipatory governancepublic policysoustvarjanjeurban experimentationurbano eksperimentiranježivi laboratorijiFrom co-creation to circular cities| exploring living labs in EU governance frameworks – a literature review|Purpose: This paper provides a comprehensive and integrative literature review of how Living Labs (LLs) are conceptualised, implemented, and evaluated within the European Union’s governance frameworks. It aims to trace the evolution of LLs beyond their original innovation rhetoric and to assess their actual contributions to co-creation, participatory governance, and circular transitions. Design/Methodology/Approach: Using a PRISMA-compliant systematic literature review methodology, the study screened 403 peer-reviewed publications from the Web of Science Core Collection. Following the application of rigorous inclusion criteria, 77 eligible studies were analysed. A co-occurrence analysis of 360 keywords was conducted using VOSviewer to identify ten thematic clusters that structure the field. The findings are discussed across four dimensions: institutional anchoring, collaborative learning, socio-economic transition, and methodological consolidation. Findings: The review reveals that LLs function as hybrid governance infrastructures that foster innovation only when they are embedded in stable institutional settings and aligned with multi-level governance systems. While many LLs claim inclusivity, their actual transformative capacity is often constrained by power asymmetries, weak institutionalisation, and methodological fragmentation. Nevertheless, high-performing LLs demonstrate significant value in facilitating systemic learning, promoting circular practices, and enabling democratic experimentation. Practical Implications: The findings emphasise the need for standardised evaluation frameworks, long-term funding mechanisms, and stronger institutional pathways for LL outcomes to inform policy. Policymakers and practitioners are urged to move beyond pilotism and adopt LLs as embedded tools of governance. Originality/Value: Unlike previous studies that focused narrowly on sectoral applications or isolated urban experiments, this review is the first to systematically map the evolution of Living Labs across four governance-oriented dimensions: collaborative anchoring, democratic learning, circular innovation, and methodological evaluation. By linking these dimensions to the structural conditions of institutional consolidation within EU public policy frameworks, the article provides a novel conceptual synthesis that bridges fragmented scholarship. It advances the field by offering an integrated perspective that captures the multifunctional role of Living Labs as infrastructures for systemic governance innovationNamen: članek ponuja celovit in integrativen pregled literature o tem, kako so živi laboratoriji konceptualizirani, izvajani in vrednoteni znotraj upravljavskih okvirov Evropske unije. Cilj je slediti razvoju živih laboratorijev onkraj izvorne inovacijske retorike ter oceniti njihove dejanske prispevke k soustvarjanju, participativnemu upravljanju in krožnim prehodom. Načrt/metodologija/pristop: z uporabo sistematične metodologije pregleda literature v skladu s PRISMA je študija pregledala 403 recenzirane publikacije iz zbirke Web of Science Core Collection. Po uporabi strogih vključitvenih meril je bilo analiziranih 77 ustreznih študij. S programom VO-Sviewer je bila izvedena analiza sopojavljanja 360 ključnih besed za identifikacijo desetih tematskih grozdov, ki strukturirajo področje. Ugotovitve so obravnavane skozi štiri razsežnosti: institucionalna vpetost, sodeloval-no učenje, družbeno-ekonomski prehod in metodološka konsolidacija. Ugotovitve: pregled razkriva, da živi laboratoriji delujejo kot hibridne upravljavske infrastrukture, ki spodbujajo inovacije le, kadar so umeščeni v stabilna institucionalna okolja in usklajeni z večnivojskimi sistemi upravljanja. Čeprav številni živi laboratoriji deklarirajo inkluzivnost, je njihova dejanska transformativna zmožnost pogosto omejena zaradi asimetrij moči, šibke institucionalizacije in metodološke razdrobljenosti. Kljub temu visoko uspešni živi laboratoriji izkazujejo pomembno vrednost pri pospeševanju sistemskega učenja, spodbujanju krožnih praks in omogočanju demokratičnega eksperimentiranja. Praktične implikacije: ugotovitve poudarjajo potrebo po standardiziranih okvirih za vrednotenje, mehanizmih dolgoročnega financiranja ter močnejših institucionalnih poteh, po katerih bi rezultati živih laboratorijev in-formirali javne politike. Odločevalci in praktiki naj presežejo »pilotizem« (pretirano zanašanje na pilotne projekte) in žive laboratorije sprejmejo kot vgrajena orodja upravljanja. Izvirnost/vrednost: drugače kot pretekle študije, ki so se ozko osredotočale na sektorske uporabe ali osamljene urbane eksperimente, je ta pregled prvi, ki sistematično mapira razvoj živih laboratorijev skozi štiri na upravljanje usmerjene razsežnosti: sodelovalno vpetost, demokratično učenje, krožne inovacije in metodološko vrednotenje. S povezovanjem teh razsežnosti s strukturnimi pogoji institucionalne konsolidacije znotraj okvirov javnih politik EU članek ponuja novo konceptualno sintezo, ki premošča razdrobljeno znanstveno produkcijo. Področje nadgradi z integriranim vidikom, ki zajame večfunkcijsko vlogo živih laboratorijev kot infrastruktur za sistemske inovacije upravljanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za upravo