53 KB132 KB50 KB192920262006Blinc, AlešPerme, Rokštevilka:10letnik:759 stranistr. 635-643ISSN:1318-0347COBISSID:21992153URN:URN:NBN:SI:doc-LPWK0AJ8slSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikantiagregacijsko zdravljenjeAspirinCerebrovascular DisordersCerebrovaskularne motnjedrugDrug ResistanceneodzivnostPlatelet Aggregation InhibitorsPlatelet Function TeststherapyTrombociti, funkcijski testiTrombociti, zlepljenje, inhibitorjiučinkovanjezdravilaZdravilo, rezistencazdravljenjeNeodzivnost na peroralno antiagregacijsko zdravljenje| Non-responsiveness to oral antiplatelet treatment|Background Antiplatelet treatment with aspirin and/or clopidogrel reduces the incidence of atherothrombotic events but does not abolish them altogether. ln a multifactorial pathological process such as atherothrombosis no single preventive strategy cart be completely successful, yet prescribing antiplatelet treatment without routinely measuring its efficacy raises concern. Results Several studies using different methods have shown that a substantial part of the population is non-responsive or semi-responsive to oral antiplatelet treatment. These people have a higher incidence of atherothrombotic events, such as myocardial infarction, ischemic stroke, worsening of limb ischemia or cardiovascular death. The main problem in assessing non-responsiveness to antiplatelet treatment is that laboratory methods in vitro can only roughly estimate the function of platelets in vivo. Currently, there is no consensus reither on standardized testing of platelet function or on clinical decisions based on testing but several clinical studies are addressing these issues. Conclusions Current clinical guidelines do not eecommend routine platelet function testing in patients on antiplateletmedication, but these guidelines may be revised in the future based on results of ongoing clinical studiesIzhodišča Antiagregacijsko zdravljenje z aspirinom in/ali klopidogrelom zmanjšuje pogostost aterotrombotičnih zapletov, ne prepreči pa jih v celoti. Pri multifaktorskem bolezenskem procesu, kot je aterotromboza, ni mogoče pričakovati, da bi bila ena sama vrsta zdravljenja povsem učinkovita, vendar zbuja skrb dejstvo, da v klinični praksi predpisujemo antiagregacijska zdravila brez merjenja njihovih učinkov. Rezultati Številne raziskave so z uporabo različnih metod ugotovile, da je znaten delež populacije neodziven alislabše odziven na peroralno antiagregacijsko zdravljenje. Pri teh osebah sozabeležili povečano pogostost aterotrombotičnih zapletov, kot so srčni infarkt, ishemična možganska kap, poslabšanje ishemije uda ali srčno žilna smrt. Glavna težava pri ugotavjanju neodzivnosti na antiagregacijska zdravila in njenih kliničnih posledic so laboratorijske metode in vitro, s katerimi lahko le demo ocenimo funkcijo trombocitov in vivo. Zaenkrat ni konsenza o standardiziranem testiranju učinka antiagregacijskih zdravil niti o ukrepih napodlagi testiranja, vendar o tem potekajo klinične raziskave. Zaključki Smernice o antiagregacijskem zdravljenju odsvetujejo rutinsko laboratorijsko testiranje učinka antiagregacijskih zdravil, v prihodnosti pa lahko na podlagirezultatov kliničnih raziskav pričakujemo dopolnjena navodilaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo