31 KB159 KB30 KB195520252008Perko, Gregorletnik:48str. 73-82ISSN:0024-3922COBISSID:38794594URN:URN:NBN:SI:doc-LHJFLKVGfrUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)Céline, Louis-Ferdinand, 1894-1961francoski romanliterarne študijenaratologijanarratologypripovedovalecLes je gigognes du roman célinien|Članek prinaša analizo izbranih narativnih značilnosti zadnjih treh romanov francoskega pisatelja Louisa-Ferdinanda Célina (1984-1961): D''un château l''autre (Iz gradu v grad), Nord (Sever) in Rigodon (Rigodon). Kot teoretični okvir služi danes že dobro uveljavljeni naratološki model Gérarda Genetta. Članek se osredotoča na različne vrednosti zaimka je (jaz) in poskuša pokazati, da je tudi v romanu, pisanem v prvi osebi, nujno razlikovati med več pripovednimi instancami, več središči pripovedne perspektive in več junaki oziroma glavnimi osebami, ki se vsi "skrivajo" za zaimkom prve osebe ednine. Jezikoslovje prvo osebo ednine izenačuje s subjektom izrekanja. Literarni diskurz se takšni izenačitvi izmika. Naratologija že dolgo razlikuje med "resničnim" subjektom izrekanja, to je pisateljem, in pa pripovedovalcem, ki pripada literarnemu diskurzu. V primeru narativno kompleksnejših besedil, kakršni so tudi omenjeni Célinovi romani, je delitev na "pisatelja" in "pripovedovalca" nujno dopolniti. Pripoved analiziranih romanov se odvija na dveh ravneh, na diegetski in metadiegetski. Za vsako od ravni je odgovoren eden od pripovedovalcev: izvendiegestki (jaz1) in diegetski (jaz2). Diegetski pripovedovalec je hkrati glavna oseba (jaz1'') diegetske pripovedi, v kateri sam "nastopa" kot glavna oseba na metadiegetski ravni (jaz2'')TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta