931 KB63 KB195520252015Vasil'ev, Valerij Leonidovičštevilka:letn. 55str. 173-186ISSN:0024-3922COBISSID:60235362URN:URN:NBN:SI:doc-L3SV8MP9ruZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)baltski jezikietimologijaétymologieetymologygeografska imenahydronymeslangues baltesRusijaRussietoponymesvodna imenaProblematika izučenija gidronimii baltijskogo proishoždenija na territorii Rossii|The article raises a wide range of issues related to the ancient presence of Balts in Russian hydronymy. The entire eastern half of the vast Old Baltic ethno-historical area overlapped with regions of European Russia. The names of rivers and lakes are the main source that allows to ascertain the extent of their ancient settlement as well as some features of their language. This paper provides an overview of the history of the study of hydronyms of Baltic origin on the territory of Russia, including the criticism of certain previous works, and briefly highlights a number of issues, among which are: 1) the refinement of the South-eastern, Eastern and especially North-eastern borders of the Old Baltic range, 2) the correlation of the Baltic linguistic elements with the Finnish and the Iranian elements, 3) the relationship of Baltic hydronymy to archaeological cultures, localizable in European Russia, 4) the relative density of the Baltic stratum in different Russian regions, 5) the optimization of techniques related to searching and confirmation of Baltic water names. Maps are provided to show the North-eastern flank of the Baltic hydronymic areal and the maximum geographical extent of Eastern Baltic hydronymyČlanek se dotika širokega kroga vprašanj, povezanih z nekdanjo prisotnostjo Baltov, kot se kaže v hidronimiji Rusije. Celotna vzhodna polovica obširnega starobaltskega etnozgodovinskega areala je ležala na območju Evropske Rusije. Imena rek in jezer so glavni vir, ki omogoča sklepanje o njihovi nekdanji poselitvi in nekaterih posebnostih njihovega narečnega jezika. Pričujoča obravnava vsebuje pregled zgodovine raziskav hidronimije baltskega izvora na ozemlju Rusije, vključno s kritiko posameznih prejšnjih del, in na kratko osvetljuje vrsto vprašanj, med katerimi so: 1) določitev jugovzhodnih, vzhodnih in še zlasti severovzhodnih meja starobaltskega areala, 2) razmerje baltske plasti do finskega in iranskega jezikovnega elementa, 3) razmerje baltske hidronimije do arheoloških kultur, ki so lokalizirane v Evropski Rusiji, 4) ocena relativne gostote baltizmov po različnih ruskih območjih, 5) optimizacija metodike prepoznavanja in utemeljevanja hidronimije baltskega izvora. Članku sta priloženi shematični karti: 1) severovzhodnega krila areala baltske hidronimije, 2) maksimalnega vzhodnoslovanskega areala baltske hidronimijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta