<?xml version="1.0"?><rdf:RDF xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:edm="http://www.europeana.eu/schemas/edm/" xmlns:wgs84_pos="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos" xmlns:foaf="http://xmlns.com/foaf/0.1/" xmlns:rdaGr2="http://rdvocab.info/ElementsGr2" xmlns:oai="http://www.openarchives.org/OAI/2.0/" xmlns:owl="http://www.w3.org/2002/07/owl#" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:ore="http://www.openarchives.org/ore/terms/" xmlns:skos="http://www.w3.org/2004/02/skos/core#" xmlns:dcterms="http://purl.org/dc/terms/"><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KNTTNYRH/9f70ba79-7623-4f8d-bfee-f5b2f873c5ba/HTML"><dcterms:extent>22 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KNTTNYRH/42dc3577-f607-46ce-8a87-884a1f5b4ad6/PDF"><dcterms:extent>615 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KNTTNYRH/cc993ca2-bd9d-4836-b739-c06e484cc779/TEXT"><dcterms:extent>20 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:TimeSpan rdf:about="1955-2025"><edm:begin xml:lang="en">1955</edm:begin><edm:end xml:lang="en">2025</edm:end></edm:TimeSpan><edm:ProvidedCHO rdf:about="URN:NBN:SI:DOC-KNTTNYRH"><dcterms:isPartOf rdf:resource="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-SG0YS4U8" /><dcterms:issued>2008</dcterms:issued><dc:creator>Zwitter Vitez, Ana</dc:creator><dc:format xml:lang="sl">letnik:48</dc:format><dc:format xml:lang="sl">str. 49-58</dc:format><dc:identifier>ISSN:0024-3922</dc:identifier><dc:identifier>COBISSID:38795106</dc:identifier><dc:identifier>URN:URN:NBN:SI:doc-KNTTNYRH</dc:identifier><dc:language>fr</dc:language><dc:language>sl</dc:language><dc:publisher xml:lang="sl">Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta</dc:publisher><dcterms:isPartOf xml:lang="sl">Linguistica (Ljubljana)</dcterms:isPartOf><dc:subject xml:lang="sl">besediloslovje</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">francoščina</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">French</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">narativna pravila</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">pogovor</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">prozodija</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Slovene</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">slovenščina</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">spontani govor</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Text linguistics</dc:subject><dcterms:temporal rdf:resource="1955-2025" /><dc:title xml:lang="sl">Principes narratifs dans l'échange oral spontané et leurs spécificités en slovene et en français|</dc:title><dc:description xml:lang="sl">Vsako jezikovno manifestacijo zaznamujejo določene značilnosti glede na različne dejavnike komunikacijske situacije, tvorec sporočila pa mora glede na svoj komunikacijski namen za ustrezen učinek pri naslovniku vedno tvoriti formalno in vsebinsko koherentno besedilo. V govorni komunikaciji učinek govorca ni odvisen samo od koherence sporočila, temveč mora govorec sproti in glede na odzive naslovnika uporabljati dodatna strateška sredstva, da bo pritegnil naslovnikovo pozornost in ohranil pravico do besede. Prispevek analizira govorjeno pripoved v slovenščini in na podlagi metodologije M. A. Morel skuša pokazati, da se narativni postopki tvorjenja govorjene pripovedi poleg rabe preteklih časov, tretje osebe in časovnih konektorjev na pomemben način kažejo tudi skozi prozodijo izrekanja. Tako govorec s spreminjanjem F0 ohranja naslovnikovo pozornost, s povišano jakostjo vzpostavi željo po ohranitvi besede, s trajanjem posameznih govornih enot kaže stopnjo pripravljenosti svoje formulacije, s premori pa naslovniku omogoča miselno sintezo tistega, kar je že bilo izrečeno. Sočasen spust tonske višine in jakosti torej pomeni, da govorec ne potrebuje več naslovnikove pozornosti in pravice do besede, kar pomeni, da s prozodičnimi kazalci zaključi govorno enoto. Prek vloge prozodije pri strukturiranju posameznih govornih enot, veljavne za francoščino in slovenščino, tako dobi segment, ki bi v pisnem besedilu deloval redundantno, zaradi drugačne prozodične podobe v diskurzu novo vlogo. Osnovne prozodične strategije v govorjeni naraciji torej lahko označimo kot posledico univerzalne ambicije vsakega govorca, da doseže pri naslovniku svoj komunikacijski namen, sredstva, ki jih uporablja pri njihovi realizaciji, pa so odvisna od sistemskih razlik med slovenščino in francoščino</dc:description><edm:type>TEXT</edm:type><dc:type xml:lang="sl">znanstveno časopisje</dc:type><dc:type xml:lang="en">journals</dc:type><dc:type rdf:resource="http://www.wikidata.org/entity/Q361785" /></edm:ProvidedCHO><ore:Aggregation rdf:about="http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNTTNYRH"><edm:aggregatedCHO rdf:resource="URN:NBN:SI:DOC-KNTTNYRH" /><edm:isShownBy rdf:resource="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KNTTNYRH/42dc3577-f607-46ce-8a87-884a1f5b4ad6/PDF" /><edm:rights rdf:resource="http://rightsstatements.org/vocab/InC/1.0/" /><edm:provider>Slovenian National E-content Aggregator</edm:provider><edm:intermediateProvider xml:lang="en">National and University Library of Slovenia</edm:intermediateProvider><edm:dataProvider xml:lang="sl">Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta</edm:dataProvider><edm:object rdf:resource="http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-KNTTNYRH/maxi/edm" /><edm:isShownAt rdf:resource="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNTTNYRH" /></ore:Aggregation></rdf:RDF>