478 KB49 KB196520252011Petrič, Ernestštevilka:3letnik:48str. 586-603, 812ISSN:0040-3598COBISSID:30486877URN:URN:NBN:SI:doc-KG78LKFZslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaDiplomatic immunityDiplomatska imunitetaFunkcionarjiimunitetaInternational lawMednarodno pravoOfficialsImuniteta visokih državnih funkcionarjev pred kazensko jurisdikcijo tujih držav (prizadevanje za kodifikacijo)|The immunity of state officials from foreign criminal jurisdiction is currently regulated by customary international law. In 2007, the International Law Commission initiated efforts for the codification and progressive development of international law in this field, which are to result in codifying this aspect of "direct" diplomacy since direct contacts among state officials characterise modern international relations. These efforts for such codification and progressive development will need to address the issue of which state officials may benefit from immunity from foreign criminal jurisdiction and what may be the scope of their immunity. The practice of states as well as international case law and theory demonstrate that full personal immunity (rationae personae) is accorded to Heads of State, Heads of Government and Ministers of Foreign Affairs; however, there are trends to expand this range of beneficiaries. Other state officials are to be accorded immunity only for acts that form part of their official duties when they act on behalf of their state (rationae materiae). The International Law Commission is certainly facing an important and delicate task. In this article, the author, himself a member of the Commission, indicates certain dilemmas and possible solutionsImuniteto državnih funkcionarjev (state officials) pred kazensko jurisdikcijo drugih držav še vedno ureja mednarodno običajno pravo. Komisija za mednarodno pravo (ILC) je leta 2007 pričela s prizadevanjem za kodifikacijo in progresivni razvoj mednarodnega prava na tem področju, s čimer naj bi se kodificiral ta vidik "neposredne" diplomacije, saj so neposredni stiki državnih funkcionarjev značilnost sodobnih mednarodnih odnosov. Pri prizadevanju za kodifikacijo in progresivni razvoj tega dela mednarodnega prava bo treba urediti vprašanje, katerim državnim funkcionarjem gre imuniteta pred kazensko jurisdikcijo drugih držav in v kakšnem obsegu. Praksa držav, tudi mednarodna judikatura in doktrina, kaže, da vsaj državni poglavar, predsednik vlade in tudi minister za zunanje zadeve uživajo polno osebno imuniteto (rationae personae), vidna pa je težnja, da bi se krog teh upravičencev razširil. Drugim državnim funkcionarjem naj bi šla imuniteta le za njihova dejanja, storjena v uradnem svojstvu, ko delujejo v imenu lastne države (rationae materiae). Pred Komisijo za mednarodno pravo je vsekakor pomembna in občutljiva naloga. Avtor, ki je sam član komisije, pa v članku nakazuje nekatere dileme in možne rešitveTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede