141 KB22 KB200520252025Kopač, Peterštevilka:4letnik:76str. 271-275ISSN:0014-8229COBISSID_HOST:254087171URN:URN:NBN:SI:doc-KFPAS7F0slSlovensko farmacevtsko društvoFarmacevtski vestnikalergijaallergydelabelingDrug HypersensitivityDrug-Related Side Effects and Adverse ReactionsodznačenjePeniciliniPenicillinsPreobčutljivost za zdravilaStranski učinki in neželeni učinki zdravilOdznačenje alergije za penicilin - priložnosti in ovire| Penicilin allergy delabeling - opportunities and barriers|Drug hypersensitivity represents a significant challenge for both physicians and patients and is becoming an increasingly common iatrogenic condition, with penicillin being the most frequently mentioned culprit. Although up to 10 % of people carry a label of penicillin allergy, more than 90 % of these labels are incorrect. They often arise from misinterpretation of adverse effects, such as gastrointestinal symptoms, or from the cooccurrence of viral rash during antibiotic treatment. Incorrect labelling can have serious consequences: patients receive less effective and more expensive secondline antibiotics, leading to poorer treatment outcomes, longer hospital stays, increased risk of infections with resistant bacteria, and higher healthcare costs. On a society level, this contributes to the spread of antibiotic resistance, which poses a global public health threat. The solution lies in systematic delabelling. Using tools such as the PEN-FAST questionnaire, even non-allergists can assess risk and safely exclude suspected allergy in low-risk patients – often without the need for testing from specialist. A multidisciplinary approach is crucial, including education of healthcare providers and patients, as this is the only way to reduce the burden of incorrect labels, improve treatment, and limit the spread of bacterial resistancePreobčutljivost na zdravila predstavlja pomemben izziv za zdravnike in bolnike ter postaja vse pogostejša iatrogena bolezen. Čeprav ima do 10 % ljudi oznako alergije na penicilin, je več kot 90 % teh oznak napačnih. Pogosto izvirajo iz napačne razlage neželenih učinkov, kot so prebavne težave, ali iz hkratnega prebolevanja virusne okužbe ob jemanju antibiotikov. Napačna oznaka alergije na penicilin ima lahko resne posledice: bolniki prejemajo manj učinkovite in dražje antibiotike drugega izbora, kar vodi v slabše izide zdravljenja, daljše hospitalizacije, večje tveganje za okužbe z odpornimi bakterijami in višje stroške. Na ravni družbe to prispeva k širjenju odpornosti proti antibiotikom, kar predstavlja globalno grožnjo javnemu zdravju. Rešitev je v sistematičnem odznačenju alergije na penicilin. S pomočjo orodij, kot je vprašalnik PEN-FAST, lahko tudi ne-alergologi ocenijo tveganje in pri bolnikih z nizkim tveganjem varno izključijo domnevno alergijo – pogosto brez potrebe po specialističnem testiranju. Ključnega pomena je multidisciplinarni pristop, ki vključuje izobraževanje zdravstvenih delavcev in bolnikov, saj le tako lahko zmanjšamo breme napačnih oznak, izboljšamo zdravljenje in omejimo širjenje bakterijske odpornostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko farmacevtsko društvo