20 KB299 KB19 KB2012 11 29Božič, DraganGrego, MarkoKriž, BorutLukić, Matijaštevilka:276letnik:54str. 18ISSN:0350-7521COBISSID:34942509URN:URN:NBN:SI:doc-KATDPGKJslDeloCeltic antiquitieskeltske arheološke ostalineSloveniaSlovenijaKelti na sedanjem slovenskem ozemlju| arheologija|Z naselitvijo Keltov okrog leta 300 pr. n. št. se je na sedanjem slovenskem ozemlju začela mlajša železna ali latenska doba. Utrjene višinske naselbine starejše železne dobe na Dolenjskem so bile opuščene, nove pa so bile zgrajene v dolinah. Trupel umrlih niso več pokopavali v zemljene gomile, ampak so jih sežigali na grmadi in sežgane kosti polagali v plane grobove. V oborožitvi sta se uveljavila keltski meč in lesen ščit z železno grbo, v ženski noši pa so se pojavile nove oblike fibul in obročastega nakita. Značilna novost so bile enobarvne ali večbarvne steklene zapestnice. Keltski lončarji so lončenino izdelovali na hitrem lončarskem vretenu. <br>Medtem ko so na Štajerskem keltski priseljenci popolnoma prevladali, pa je na Dolenjskem v veliki meri ostalo staroselsko prebivalstvo. To lepo kažejo ročno izdelane posode, ki močno prevladujejo na primer na grobiščih v Novem mestu. Da je bilo podobno tudi v Posočju, dokazuje izjemna najdba konjskih okostij, konjske opreme, orožja in nakita, odkrita leta 2010 v Kobaridu. Tudi tukajšnji staroselci so v svojo oborožitev sprejeli keltski meč in ščit in v svojo nošo nekatere prvine keltskega nakita, hkrati pa še vedno uporabljali tudi lastno orožje, konjsko opremo in nakit. <br>Na Slovenskem je bilo od leta 1964 do leta 2012 prirejenih pet arheoloških srečanj, posvečenih dediščini mlajše železne dobe. Peto, ki je bilo posvečeno latenizaciji na prostoru od jugovzhodnih Alp do hrvaško-srbskega Podonavja, je potekalo 23. in 24. novembra 2012 v Kobaridu.<br><br>TEXTčasopisjeperiodicalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia