307 KB59 KB199220252024Miroshnichenko, Maximštevilka:128/129letnik:33str. 253-277DOI:10.32022/PHI33.2024.128-129.11ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:205353731URN:URN:NBN:SI:doc-JDJM6DM9enInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)eigenbehaviorenactivismenaktivizemimmunityimunostinhuman cognitionmultipla kemična senzibilnostmultiple chemical sensitivitynečloveška kognicijaNurturing the ecosoma| immune system and impersonal (dis)cognition|Članek presprašuje imunski sistem kot kognitivno entiteto znotraj okvira enaktivizma in pristopa 4EA, ki poudarja utelešeno, vpeto, razširjeno, udejanjeno in afektivno kognicijo. Na temelju primerjalne in konceptualno-analitske metode prispevek spodbija utečene implikacije imunologije. S tem ko spodbija konvencionalni linearni model imunosti, ki poenostavlja antigen v dražljaj (input) in antitelo v učinek (output), želi razprava predstaviti hipotezo, v skladu s katero imunski sistem, s pomočjo lastnega načina vedenja (eigenbehavior), pod vplivom okoljskih dejavnikov ustvarja virtualna sebstva in endogene »molekularne svetove«. Takšna perspektiva pogled na imunost preobrne od reaktivnega, militarističnega modela k bolj niansiranemu, »miroljubnemu« sistemu, ki se s svojim okoljem spoprijema s prilagodljivo interakcijo. Študija se zaključi z analiziranjem multiple kemične senzibilnosti kot primera diskognicije, kakršen kažejo, da imunološki pogled, osrediščen na organizem, poudarja globoko medsebojno soodvisnost med ljudmi in njihovo okolicoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko