410 KB65 KB2026Tivadar, Hotimirštevilka:1/2letnik:71str. 33-61ISSN:0021-6933DOI:10.4312/jis.71.1-2.33-61COBISSID_HOST:289132803URN:URN:NBN:SI:doc-JCPOOW39slZveza slovenskih slavističnih društevJezik in slovstvocontemporary codification of Slovenianfixed stress typenaglasni tipinepremični naglasni tipiSlovenian stress systemslovenski naglasni sistemsodobna kodifikacija slovenščinestress typestone and stress accentstonemsko in jakostno naglaševanjeO predvidljivosti slovenskega naglaševanja s stališča sodobnega uporabnika slovenščine|The article examines issues related to stress assignment in Slovenian and explains the fundamental principles of accentuation in the Slovenian language from a synchronic perspective, which help learners understand and acquire Slovenian word stress. The standard Slovenian language does not have a simple rule governing stress placement; stress is learned together with the meaning of each word. Relevant scholarly works, reference manuals, and the accentological framework of Jože Toporišič are critically analysed. The author demonstrates that the traditional normative approach is overly dependent on Central Slovenian speech, often lacks empirical support, and insufficiently reflects actual language use. Contemporary research confirms that tonal stress is not universally learnable and therefore cannot constitute a binding element of the standard language. A strong tendency toward a fixed stress type in Slovenian is identified, which facilitates the acquisition of word stress. The article also addresses the predictability of stress patterns in both Slovenian and foreign proper names, with particu-lar attention to place names, surnames, and personal proper names. It concludes by proposing guidelines for a modern codification that must follow actual usage rather than privilege a single regional varietyČlanek analizira problematiko naglaševanja v slovenščini in razlaga osnovne principe naglaševanja v slovenskem jeziku s sinhronega stališča, ki uporabniku pomagajo pri učenju in razumevanju slovenskega naglasa – slovenski knjižni jezik nima preprostega pravila glede naglaševanja. Naglasa se učimo skupaj s pomenom besede. Kritično smo analizirali relevantna znanstvena dela in priročnike ter naglasoslovno usmeritev Jožeta Toporišiča. Avtor pokaže, da je tradicionalna normativna usmeritev preveč navezana na osrednjeslovenski govor, pogosto brez empiričnih podatkov, ter premalo upošteva realno govorno rabo. Sodobne raziskave potrjujejo, da tonemski naglas ni splošno naučljiv in zato ne more biti zavezujoč del knjižnega jezika. Ugotovljena je izrazita tendenca slovenščine k nepremičnemu naglasnemu tipu, kar olajša učenje naglasa. Obravnavamo tudi predvidljivost naglaševanja tako slovenskih kot tujih lastnih imen, s posebno pozornostjo na krajevnih imenih, priimkih in osebnih lastnih imenih. Zaključi s smernicami za sodobno kodifikacijo, ki mora slediti dejanski rabi in ne privilegirati posamezne regijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije