26 KB144 KB23 KB192920262003Iljaž, Radeštevilka:6letnik:72str. 373-376ISSN:1318-0347COBISSID:16588761URN:URN:NBN:SI:doc-JBQCJV0SslSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikAmbulantna oskrbaAmbulatory CareanketeAttitude To ComputersbolnikiCross-Sectional Studieshealth careHealth ManpowerMedical Records Systems, ComputerizedMedicinske kartoteke, sistemi računalniškiOdnos do računalnikovorganizacijaorganizationPresečne študijeQuestionnairesračunalnikiZdravstveni delavcizdravstvoStališča zdravstvenega osebja in bolnikov do uporabe računalnikov v ZD Brežice| Attitudes of health professionals and users of health services toward using computers in Primary health centre of Brežice|Background. According to GINA guidelines asthmatic patients should be (nearly)without asthmatic symptoms, have minimal requirements for reliever, without limitations to daily activities and with appropriate quality of life. The upper mentioned goals of asthma therapy were not met in everyday life and a failure of the GINA expectations was confirmed by epidemiological studies. This study presents a management of adults and children with asthma in Slovenia. Methods. Patients with asthma were chosen at random from all regionsof Slovenia. 172 adults and 168 children with asthma filled in a questionnaire. Results. Our patients were prescribed inhaled glucocorticoid (85% of adults and 96% of children with asthma) in much greater segment than asthmatic patients in other countries. Still they had too many daily asthmaticsymptoms and experienced too frequent episodes of nocturnal asthma. Even trivial activities were significantly disturbed by asthma. Their quality of life was low. Our patients admitted low compliance with therapy with inhaled glucocorticoids. Conclusions. In spite of appropriate prescriptions ofinhaled glucocorticoids to asthmatic patients included in our study the goals of asthma therapy were not met. The most obvious reason for that failurewas low compliance to therapy with inhaled glucocorticoids. It is belived that intensive education programs for asthmatic patients and the medical personnel involved in the management of asthmatic patients should be proposedIzhodišča. Vse večje število slovenskih zdravnikov v osnovnem zdravstvu med delom v ambulanti aktivno uporablja računalnik. Po zakonskih predpisih je še vedno obvezno zapisovanje v t i. klasični zdravstveni karton, zato se je zaradi uvajanja računalniškega zdravstvenega zapisa čas posameznega obiska v ambulanti posledično podaljšal. Na drugi strani uporaba sodobne računalniške tehnologije prinaša številne prednosti tako zdravstvenemu osebju kot uporabnikom zdravstvenih storitev. Metode. V presečni raziskavi, ki je zajela zdravstveno osebje in obiskovalce treh ambulant ZD Brežice, ocenjuje stališča in zadovoljstvo obeh skupin po desetih letih uporabe osebnega računalnika in računalniškega zdravstvenega zapisa. Za oceno smo uporabili vprašalnik s petimi vprašanji in ponujenimi odgovori po petstopenjski Likertovi lestvici. Rezultati. Analiza odgovorov na posamezna vprašanja je pokazala statistično pomembne razlike v stališčih med uporabniki zdravstvenih storitev in zdravstvenim osebjem pri štirih od petih vprašanj. Razlike v stališčih med podskupinama "zdravniki/zdravnice" in "sestre/tehniki" niso bile statistično pomembne pri nobenem vprašanju in z 95-odstotnim intervalom zaupanja. Statistična značilnost razlik je bila ocenjena s pomočjo testa Z za oceno razlik med proporci in mejo statistične značilnosti p < 0,05. Zaključki. Obstajajo pomembne razlike med zdravstvenim osebjem in uporabniki zdravstvenihstoritev v dojemanju pomembnosti in koristnosti uporabe računalniške podpore pri vsakdanjem delu v ambulanti. Potrebne so nove raziskave stališč in mnenj tako uporabnikov kot ponudnikov zdravstvenih storitev v širšem slovenskem prostoru z večjim vzorcem in z večjim zajemom vprašanjTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo