292 KB42 KB200220262025Blažun Vošner, HelenaKalc, MilošKokol, PeterMarušič, UrošPeskar, MancaPišot, SašaPuš, KatarinaŠimunič, BoštjanTeraž, KajaZavršnik, Jernejštevilka:2letnik:64str. 103-111ISSN:0351-0026DOI:10.2478/sjph-2025-0013COBISSID:227772419URN:URN:NBN:SI:doc-IVOY1NUFenNacionalni inštitut za javno zdravjeZdravstveno varstvoclassification algorithmsdejavniki tveganjaepidemiologijaepidemiologyklasifikacijski algoritmiprevalencaprevalencerisk factorssarcopeniasarkopenijaPrevalence of sarcopenia among Slovenian older adults and associated risk factors| Prevalenca sarkopenije med starejšimi odraslimi v Sloveniji in povezani dejavniki tveganja|Introduction: Sarcopenia is a multifaceted condition affecting between 10 and 16% of the global population, and although multiple classification algorithms exist, no prevalence has been reported for a representative sample of the Slovenian population. Furthermore, multiple behavioural factors, such as malnutrition, physical inactivity, sedentary lifestyle and lower cognitive function, can contribute to the risk of sarcopenia. This study aims to: a) determine sarcopenia prevalence among Slovenian older adults according to different classification algorithms, b) compare the agreement among the algorithms and c) evaluate the relationship between proposed risk factors and sarcopenia. Methods: 654 participants (?60 years, 30.4% males) have been classified into sarcopenia groups according to eight algorithms, and agreement (Fleiss K) between them was calculated. Additionally, age, sex, nutritional status, physical activity, sedentary levels and cognitive function were assessed as sarcopenia risk/protective factors. Results: The prevalence of sarcopenia according to EWGSOP2 was 4.1%, ranging from 2.1% to 15.3%, when classified by all eight algorithms. Overall agreement between algorithms was weak (K=.429; 95% CI .414 to .444) with 0.6% of participants classified as sarcopenic by all eight algorithms. Adequate nutrition and physical activity were identified as protective factors, while age, lower cognitive function and sedentary lifestyle were considered risk factors. Conclusion: Sarcopenia prevalence among the Slovenian general population was lower than in the global population. We can conclude that different sarcopenia algorithms lead to a different prevalence of sarcopenia. It is of great importance to be cautious when comparing prevalences among studies and to further validate the classification algorithmsUvod: Čeprav je sarkopenija kompleksna bolezen, ki prizadene med 10 in 16 % svetovnega prebivalstva in obstaja za njo več klasifikacijskih algoritmov, ki vnašajo širok razpon poročane prevalence, ne obstajajo poročila o prevalenci sarkopenije med splošno populacijo slovenskih starejših odraslih. K tveganju za razvoj sarkopenije lahko prispevajo dejavniki življenjskega sloga, kot so neustrezna prehranjenost, gibalna neaktivnost, sedeči življenjski slog in zmanjšana kognitivna funkcija. Namen raziskave je ugotoviti prevalenco sarkopenije med populacijo slovenskih starejših odraslih, ugotoviti ujemanje med različnimi klasifikacijskimi algoritmi in preveriti dejavnike tveganja ali preventivne dejavnike. Metode: V raziskavi je sodelovalo 654 preiskovancev (? 60 let, 30,4 % moških). Uporabljeni so bili testi, ki so predlagani v EWGSOP2 (vprašalnik Sarc-F, jakost stisk pesti, 5-kratno vstajanje s stola, test vstani-in-pojdi, hitrost hoje, električna bioimpedance), preiskovanci pa so bili razvrščeni v skupine sarkopenije glede na osem različnih algoritmov (SDOC, EWGSOP, EWGSOP2, EWGSOP2 s SARC-F, EWGSOP2 brez SARC-F, EWGSOP2 s SARCalF, IWGS, FNIH). Poleg tega so bili zajeti tudi podatki o starosti, spolu, prehranjenosti (vprašalnik MNA), gibalni aktivnosti in sedentarnih navadah (vprašalnik GPAQ) ter kognitivni funkciji (TMT-a in TMT-b), ki lahko kažejo na tveganje za razvoj sarkopenije. Rezultati: Prevalenca sarkopenije je 15,3 %, 11,8 %, 4,1 %, 4,4 %, 7,7 %, 7,7 % in 2,1 % ugotovljena z algoritmi SDOC, EWGSOP, EWGSOP2, EWGSOP2 s SarCALF in EWGSOP2 brez SARC-F, FNIH in IWGS. Ujemanje med algoritmi je nizko (K = 0,429, 95 % IZ od 0,414 do 0,444), in zgolj 0,6 % preiskovancev je sarkopeničnih po vseh osmih algoritmih. Ugotovili smo, da ustrezna prehranjenost in gibalna dejavnost zmanjšujeta tveganje za razvoj sarkopenije in predstavljata preventivna dejavnika, medtem ko so starost, zmanjšana kognitivna funkcija in sedeč življenjski slog dejavniki tveganja in povečujejo tveganje za razvoj sarkopenije. Zaključek: Med slovensko populacijo starejših odraslih je opaziti manjšo pojavnost sarkopenije kot v svetovni populaciji, ne glede na uporabljen algoritem klasifikacije. Kljub temu je definicijo sarkopenije in s tem klasifikacijske algoritme potrebno poenotiti, poleg tega pa na razvoj sarkopenije vpliva več dejavnikov, ki jih je mogoče preprečiti. Z ustreznimi javnozdravstvenimi intervencijami jih je možno nadzorovati in s tem zmanjšati posledice sarkopenijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaNacionalni inštitut za javno zdravje