379 KB53 KB198220252018Oak, Eileenštevilka:3letnik:57str. 171-187ISSN:0352-7956COBISSID:5094501URN:URN:NBN:SI:doc-ITSU1895enFakulteta za socialno deloSocialno deloduhovnostKonvencija o otrokovih pravicahposvetni humanizemsocialna politikasociologija otroštvazaščita otrokWestern representations of childhood and the quest for a spiritual social work practice|The article examines the social constructions of childhood in the West over the past century, to illustrate how they stem from adult-centric perspectives and how they continue to shape policy initiatives about children's rights and welfare. Such perspectives are underpinned by discourses which pre-date the Enlightenment era and continue to have implications for generating child-centred, welfare policies and practice. It will explore these discourses in the context of the 1989 UN Convention on the Rights of the Child (UNCORC), and various social policies to address child abuse. This is to contend that, without a new sociology of childhood approach underpinning these policies, they will continue to fail to address children's welfare and protection needs, and be implicated in their continued marginalisation. In making this assertion, it argues for a more holistic model of childhood, characterised by the new sociology of childhood combined with a form of secular humanism. Such a synthesis of ideas can offer a more empowering child protection praxis, one which promotes children's agency and "childhood" as an autonomous stage in the life-cycleAvtorica preučuje družbene konstrukcije otroštva na Zahodu v preteklem stoletju in ponazori, da izhajajo iz perspektiv odraslih in da še vedno oblikujejo politične pobude, ki zadevajo pravice in blaginjo otrok. Takšne perspektive krepijo diskurzi, ki segajo v obdobje pred razsvetljenstvom in še kar naprej vplivajo na oblikovanje socialnih politik in praks, ki se osredotočajo na otroka. Avtorica preučuje te diskurze v kontekstu Konvencije Združenih narodov o pravicah otrok iz leta 1989 in različnih socialnih politik, ki obravnavajo zlorabo otrok. Pričakovati je, da brez nove sociologije otroštva, na kateri bi te politike temeljile, ne bodo mogle zadovoljiti potreb po varstvu in blaginji otrok ter bomo prispevali k nadaljnjemu marginaliziranju otrok. Zato si avtorica prizadeva za bolj celosten model otroštva, ki bi bil v sozvočju z novo sociologije otroštva, kombinirano z obliko posvetnega humanizma. Takšna sinteza idej lahko zagotovi zaščito otrok, ki bi dala otrokom večjo moč ter bi promovirala agendo otrok in "otroštvo" kot avtonomno stopnjo v življenjskem cikluTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo