613 KB53 KB194820252018Plungjan, Vladimir AleksandrovičUrmančieva, Anna Ju.številka:4letnik:66str. 421-440ISSN:0350-6894COBISSID:68818530URN:URN:NBN:SI:doc-ILM2EZMGruSlavistično društvo SlovenijeSlavistična revijagramatikalizacijaperfektrezultativskladnjastara cerkvena slovanščinaK tipologii nerezul'tativnogo perfekta| (na materiale staroslavjanskogo jazyka)|This article approaches the intricate grammatical semantics of the periphrastic perfect form in Old Church Slavonic (consistitng of the l-participle and present-tense forms of the auxiliary byti 'be'). Typical uses of this form are discussed in detail; the main objective of the article is to assess the resulting "semantic portrait" of the OCS perfect from a cross-linguistic perspective. It is argued that contrary to typological expectations, the role of the resultative component in the semantics of the OCS perfect is minor (if it exists at all)Prispevek obravnava pomenske značilnosti starocerkvenoslovanskega perfekta, analitične glagolske oblike, sestavljene iz l-deležnika polnopomenskega glagola in sedanjiških oblik pomožnika byti. Osrednji cilj prispevka je oris pomenskih značilnosti starocerkvenoslovanskega perfekta glede na tipološke lastnosti oblik v različnih jezikih. Na podlagi sopostavitve starocerkvenoslovanskih oblik perfekta in aorista smo prišli do naslednjih zaključkov: a) rezultativni pomen se pogosto izraža z oblikami aorista; b) nerezultativni pomen konteksta ne vpliva na rabo oblik perfekta. Starocerkvenoslovanski perfekt torej ni povezan z izražanjem rezultativnega pomena. Glede pomena starocerkvenoslovanskih oblik perfekta opozarjamo na naslednje značilnosti: a) perfekt se pogosto uporablja v eksistencialnih in posebej v doživljajskih kontekstih: situacija je bila vsaj enkrat umeščena v preteklost; b) perfekt se pogosto uporablja v kontekstih, kjer situacija ne opisuje samo sebe, temveč izraža bistvene značilnosti osebka v vlogi vršilca dejanja (ali protagonista fragmenta besedila) c) za glagole, ki so v rabi v perfektu, pogosto velja, da ne opisujejo konkretnih, časovno umeščenih situacij, temveč povzemajo določeno zaporedje dogodkov; takšno rabo označujemo kot interpretacijsko. V prispevku dokazujemo, da se raba cerkvenoslovanskega perfekta nanaša na vrsto pomenov, ki niso povezani z rezultativnim pomenom. Ker tipološke raziskave vedno izhajajo iz stališča, da je prvotni pomen perfekta povezan z rezultativom, bi bilo smiselno predpostaviti, da je odsotnost rezultativnega pomena tudi posledica izgube tega pomena v rabi. V prispevku zagovarjamo drugo hipotezo, in sicer poskušamo dokazati, da rezultativna raba prvotno sploh ni bila značilna za cerkvenoslovanski perfekt. Našo hipotezo potrjuje primerjava rabe cerkvenoslovanskega perfekta z rabo perfekta v makedonščini in bolgarščini. Domnevamo, da je primeru starocerkvenoslovanskega perfekta pomensko težišče te oblike doživljajskost (eksperiencialnost) ali natančneje eksistencialnost. To pa pomeni, da je v tipološko shemo razvoja perfekta v različnih jezkih treba poleg rezultativnega pomena vključiti še prvotno eksistencialno-lastnostne perfekte, ki so značilni za cerkvenoslovanščino in njena naslednika - bolgarščino in makedonščino. Posebna različica perfekta, ki ni nastala iz rezultativno-svojilne zgradbe z imeti, temveč iz zgradbe z biti in deležnikom, ki pripisuje lastnost, zaenkrat ostaja na področju tipologije perfektov in diahronije razvoja oblik perfektnih oblik še vedno slabo raziskanaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije